agrúmi -ov m mn. (ȗ) |južno sadje|
cépati -am tudi cêpati -am nedov. -ajóč, -áje; cépanje tudi cêpanje (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Sadje ~a na tla; poud.: ~ od utrujenosti |padati|; Prebivalstvo ~a od lakote |umira|; Drug za drugim so cepali v dvorano |prihajali|
desetéren -rna -o množil. štev. (ẹ̑) desetkraten: Sad je ~; ~o vračilo; pridelujejo ~o sadje desetero
dobávljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; dobávljanje (á) komu/čemu kaj ~ trgovini sadje; ~ zelenjavo na trg dostavljati, pošiljati
dozoréti -ím dov. dozorênje in dozorétje; drugo gl. zoreti (ẹ́ í) Sadje ~i; neobč. dozoreti do česa Stvar je dozorela do vrhunca; dozoreti v koga/kaj ~ ~ moža
drózgati -am in drozgáti -ám nedov. -aj -ajte in -àj -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -àl -ála, -at in -àt, -an -ana in -án -ána; drózganje in drozgánje; (-at in -àt) (ọ̑; á ȃ) kaj ~ grozdje, sadje |mleti, mečkati|
drúgorazréden -dna -o (ú/ȗẹ̑) ~o sadje; poud. ~ film |slabši, manjvreden|
drúgorazrédnost -i ž, pojm. (ú/ȗẹ̑)
enakovŕsten -tna -o (ȓ) ~i deli celote; ~o sadje
enakovŕstnost -i ž, pojm. (ȓ)
fín -a -o; -êjši -a -e (ȋ; ȇ) ~ pesek; poud. ~a družina |ugledna, veljavna|; iron. ~e metode |grde|; knj. pog.: ~ zrak čist, svež; ~a kava okusna; ~a šala duhovita, domiselna; ~o pecivo boljše, izbrano; ~o sadje dobro, kvalitetno
fíni -a -o (ȋ) ~ omet; ~o brušenje
fínost -i ž, pojm. (í)
hladílnica -e ž (ȋ) ~ za meso, sadje
iztŕžiti -im dov. -en -ena; iztŕženje (ŕ; ȓ) kaj za kaj ~ precej denarja za sadje; iztržiti kaj z/s čim ~ denar s prodajo rož; šport. žarg. Moštvo je iz šestih tekem iztržilo pet točk dobilo, doseglo
jágodičast -a -o (á) ~ vzorec
jágodičasti -a -o (á) ~o sadje
kandíran -a -o (ȋ)
kandírani -a -o (ȋ) ~o sadje
kandíranost -i ž, pojm. (ȋ)
konzervírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; konzervíranje (ȋ) kaj ~ sadje; ~ knjige; publ. ~ staro stanje ohranjati, vzdrževati
medíti -ím nedov. mêdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; medênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) Ajda ~i; mediti kaj ~ sadje
míksati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; míksanje (ȋ) kaj ~ sadje mleti z mešalnikom; ~ smetano mešati, stepati; rad. žarg. ~ sliko, zvok mešati
mókast -a -o; bolj ~ (ọ́) ~ sneg; ~o sadje moknato
nabrán -a -o; bolj ~ (á) preveč ~i rokavi; ~o sadje
nabránost -i ž, pojm. (á)
nagníti1 -gníjem dov. nagnítje; drugo gl. gniti (í; í ȋ) Sadje je že nagnilo
namŕzniti -em dov. namŕznjen -a; namŕznjenje (ŕ ȓ) Sadje je čez noč namrznilo
namŕznjen -a -o (ȓ) ~o sadje
namŕznjenost -i ž, pojm. (ȓ)
nasušèn -êna -o (ȅ é é) ~o sadje
nasušênost -i ž, pojm. (é)
natrésen -a -o (ẹ̑) ~o sadje
natrésenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
nècépljen -a -o (ȅẹ́) ~i otroci; ~o sadje
nècépljenost -i ž, pojm. (ȅẹ́)
nèobrézan -a -o (ȅẹ̑) ~ rob; ~a trta; ~o sadje
nèobrézani -a -o (ȅẹ̑) ~a knjiga
nèobrézanost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)
nèpotŕgan -a -o (ȅȓ) ~o sadje
nèpotŕganost -i ž, pojm. (ȅȓ)
obgrizováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; obgrizovánje (-àt) (á ȗ) kaj ~ sadje
obiráč2 -a m z -em (á) ~ za sadje obiralnik
obležáti -ím dov. obležánje; drugo gl. ležati (á í) pasti in ~; ~ za pljučnico; ~ nezavesten; poud. Pismo je obležalo na pošti |ni bilo odposlano, dostavljeno|; redk. Sadje mora ~ se uležati
obtôlčen -a -o [u̯č]; bolj ~ (ȏ) odbirati ~o sadje
obtôlčenost -i [u̯č] ž, pojm. (ȏ)
ocejálnik -a m (ȃ) zložiti sadje v ~
očíščen -a -o; bolj ~ (ȋ) ~o sadje
očíščeni -a -o (ȋ) ~ sladkor
očíščenost -i ž, pojm. (ȋ)
ogrizováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; ogrizovánje; (-àt) (á ȗ) kaj Miši ~ujejo sadje
ohraníti in ohrániti -im dov. ohránjenje; drugo gl. hraniti2 (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) koga/kaj ~ ponesrečenca pri življenju; ~ sadje čez zimo; ohraniti koga/kaj kakšnega/kakšno ~ očeta zdravega; ohraniti komu kaj ~ fantu zvestobo |ostati mu zvest|; star. ohraniti koga/kaj pred kom/čim ~ otroka pred nevarnostmi obvarovati
ohraníti se in ohrániti se -im se (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) Vaza se je ohranila iz antike
okljúvati -am in okljúvati okljújem tudi okljuváti okljúvam in okljuváti okljújem dov., nam. okljúvat tudi okljuvàt; okljúvanje in okljuvánje; drugo gl. kljuvati (ú; ú; á ú; á ú) kaj Ptiči so okljuvali sadje
omedíti -ím dov. omédil -íla, nam. omedít/omedìt; omedênje; drugo gl. mediti (í/ȋ í) kaj ~ sadje
omedíti se -ím se (í/ȋ í) Te hruške se hitro ~ijo
osmér -a -o vrst. ločil. količ. štev. (ẹ̑) redk. |osmih vrst|: pridelovati ~o sadje; V sprevodu so ~e narodne noše; operirati ~a pljuča osmero pljuč; strmenje ~ih oči |osmih parov oči|
otôlčen -a -o [u̯č]; bolj ~ (ȏ) redk. ~o sadje obtolčeno
otôlčenost -i [u̯č] ž, pojm. (ȏ) redk. obtolčenost
pakírnica -e ž (ȋ) ~ za sadje
pasírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; pasíranje (ȋ) koga/kaj knj. pog. ~ sadje pretlačevati; neobč. ~ sovražnikove straže |iti mimo, skozi|
peštáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; peštánje; (-àt) (á ȃ) pokr. zah. koga/kaj ~ sadje mečkati, tlačiti; ~ ljudi v avtobus tlačiti, riniti
pobrán -a -o (á) Sadje je ~o
pobránost -i ž, pojm. (á)
podozoréti -ím dov.; drugo gl. zoreti (ẹ́ í) Sadje ni podozorelo
pokŕmiti -im dov. -i -ite tudi -íte; -il -ila tudi -íla, pokŕmljen -a; pokŕmljenje (ŕ) kaj ~ veliko sena; pokrmiti čemu kaj ~ živini slabo sadje
pomo.. prvi del podr. zlož. |sadje| pomológ, pomologíja
poobédek -dka m (ẹ̑) sadje za ~
posušíti -ím dov. posúšil -íla, nam. posušít/posušìt; posušênje; drugo gl. sušiti (í/ȋ í) kaj ~ sadje; poud. posušiti koga Bolezen jo je posušila |izčrpala, oslabila|
posušíti se -ím se (í/ȋ í) Perilo se je posušilo; poud. Kar posušil se je |Zelo je shujšal|
poželéti -ím dov. poželênje; drugo gl. želeti (ẹ́ í) koga/kaj ~ žensko; redk. ~ (si) sadje zaželeti
predelávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; predelávanje (ȃ) kaj ~ sadje
prekúhati -am dov. -an -ana; prekúhanje (ú ȗ) kaj ~ perilo; prekuhati kaj v kaj ~ sadje v žganje
prekúhati se -am se (ú ȗ) Jed se je prekuhala
prekuhávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; prekuhávanje (ȃ) kaj ~ vodo; prekuhavati kaj v kaj ~ sadje v žganje
prepasíran -a -o (ȋ) knj. pog. ~o sadje pretlačeno
prepasíranost -i ž, pojm. (ȋ) knj. pog. pretlačenost
prepojíti -ím dov. prepójil -íla, nam. prepojít/prepojìt; prepojênje; drugo gl. pojiti (í/ȋ í) koga/kaj z/s čim ~ les s kemičnimi sredstvi |impregnirati|; ~ sadje s sladkorjem; poud. Prepojilo ga je navdušenje |prevzelo|
prepojíti se -ím se (í/ȋ í) z/s čim ~ ~ s krvjo
pretlačeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; pretlačevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ sadje
pretŕt -a -o (ȓ) ~o in zmečkano sadje
pretŕtost -i ž, pojm. (ȓ)
prezoréti -ím dov. prezorênje; drugo gl. zoreti (ẹ́ í) Sadje ne sme ~
prezrèl -éla -o in prezrél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~o sadje; poud. Fant je ~ za kaj takega |preveč odrasel, prepameten|
prezrélost -i ž, pojm. (ẹ́)
pridelováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; pridelovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ sadje in zelenjavo
pulpírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; pulpíranje (ȋ) kaj ~ sadje
púščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; púščanje (ú) koga/kaj ~ ključ na oknu; Sadje ~a madeže; ~ otroka spati; puščati komu/čemu kaj ~ potomcem premoženje zapuščati; ~ delo drugemu prepuščati; Lonec ~a
raztrésti -trésem dov., nam. raztrést/raztrèst; raztrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) koga/kaj Delo ga ~e; ~ moko
raztrésti se -trésem se (ẹ́) ~ ~ z branjem; Sadje se je raztreslo po tleh
sádež -a m s -em (ȃ) ~ oljke; južni ~i južno sadje; kuhar. morski ~i |školjke, morski raki|
sádje -a s, skup. (á) neškropljeno ~
sadje.. prvi del podr. zlož. sadjerêjec, sadjeróden
segníti -gníjem [sə in se] dov. segnítje; drugo gl. gniti (í í/ȋ) zgniti: Sadje je segnilo; slabš. Doma boš segnil |postal nedejaven, duševno otopel|
shraníti in shrániti -im dov. shránjenje; drugo gl. hraniti1 (í/ȋ/á á; á ȃ) kaj ~ listine na sodišču; ~ sadje za zimo; ~ v predal
shranjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; shranjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ pisma; ~ sadje; ~ na police, v hladilnik
skléda -e ž (ẹ́) ~ solate; ~ za sadje; ~ z dulcem; ~ na tehtnici; poud. biti, sedeti pri polni ~i |imeti vsega v izobilju|
sládek -dka -o tudi sladák sládka -ó; slájši -a -e tudi -êjši -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȃ; ȇ) ~ sok; poud.: ~ otroški obrazek |ljubek, mil|; ~ spanec |prijeten, dobrodejen|; objeti svoje ~o dekle |drago, ljubo|; pesn. ~o vince |dobro, okusno|; poud. sladek z/s kom biti ves ~ z obiskovalko |zelo, pretirano prijazen|
sládki -a -o (á) ~a smetana
sládki -ih m mn. (ȃ) knj. pog. prijeti koga za ta ~e za lase na sencih
sládko -ega s, pojm. (á) razlikovati med ~im in grenkim; snov. |sadje, kuhano v sladkorju|
sládkost -i tudi sladkóst -i ž, pojm. (á; ọ̑) ~ pijače; poud.: ~ besed |velika, pretirana prijaznost|; ~ oči |ljubkost, milina|; števn. ~i življenja |prijetne, dobrodejne stvari|
sortíran -a -o; bolj ~ (ȋ) ~o sadje prebrano
sortírani -a -o (ȋ) ~o vino sortno vino
sortíranost -i ž, pojm. (ȋ)
sortírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; sortíranje (ȋ) kaj ~ sadje prebirati
stísniti -em dov. stísnjen -a, star. stisnívši; stísnjenje (í ȋ) koga/kaj Hloda sta ga stisnila; ~ kovček z jermenom; ~ otroka k sebi; ~ roko v slovo; zmleti in ~ sadje; poud. Bolezen ga je stisnila |zbolel je|; stisniti koga/kaj za kaj ~ napadalca za vrat; stisniti kaj iz koga/česa ~ sok iz limone iztisniti; poud. ~ nekaj denarja iz staršev |s prigovarjanjem, silo dobiti|; stisniti kaj v kaj ~ papir v kepo; poud. stisniti komu kaj ~ revežu nekaj denarja |nevsiljivo, neopazno dati|; poud., brezos. Ob pogledu na ranjenca ga je stisnilo |je bil ganjen, prizadet|
stísniti jo -em jo (í ȋ) knj. pog., poud.: ~ ~ iz strahu |zbežati|; ~ ~ z zabave |oditi|
stísniti se -em se (í ȋ) Stisnite se, da bo prostor za vse; ~ ~ k materi
ugodíti2 -ím dov. ugódil -íla, nam. ugodít/ugodìt; drugo gl. godíti (í/ȋ í) kaj ~ sadje |narediti godno|
umedíti -ím dov. umédil -íla, nam. umedít/umedìt; umedênje; drugo gl. mediti (í/ȋ í) kaj ~ sadje; poud. umediti koga Skušala je ~ očeta |si ga pridobiti|
umedíti se -ím se (í/ȋ í) Hruške se hitro ~ijo; poud. Oče se je umedil |postal manj strog|
uskladíščiti -im dov. -en -ena; uskladíščenje (í ȋ) kaj ~ sadje
v..1 predp., predvsem pred vzglasnim v in pred imensko podstavo glag. oz. pred vzglasnim samoglasnikom podstave varianta u..2; nasprotnostni par je iz.. |noter| vbóčiti, vklesáti, vlágati sadje, vpásti v besedo, vplêsti v kito, vríniti se med ljudi, vstopíti v hišo, vtakníti v odprtino, vživéti se v koga; ubeséditi, udobrovóljiti, upijániti, uplíniti, utelésiti, utemeljíti, utíhniti, uvážati pšenico, uveljáviti, uvêsti vajenca v delo, uvídeti napako, uvrstíti, uzakóniti, uzavéstiti, uigráti se, uokvíriti; prim. u..2
vès vsà vsè [vəs] cel. mer. zaim., m in ž dalje vsèga/vsè -èmu/-èj vsè/vsò -èm/-èj -èm/vsò; vsà/vsì -èh -èma vsà/vsì -èh -èma; vsì/vsè -èh -èm vsè/vsè vsèh vsèmi; s: kot m, le da je tož. ed. vsè; dv. -ì; mn. -à (ə̏ ȁ ȅ) ~ dan, gozd, krompir, obraz; ~i otrobi so plesnivi; ~e hlače si umazal; ~a njiva je bila pohojena; Srajca je ~a raztrgana; poud. ~a vas je bila pokonci |vsi prebivalci|; ~e leto, sadje, seme; ~a ta vrata bo treba prepleskati; poud.: odpovedati na ~ej črti |popolnoma|; zavpiti na ~a pljuča |zelo|; ~ moker; ~a vesela; ~e premraženo; ~ v ognju
vkúhan -a -o (ȗ) Češnje so že ~e
vkúhani -a -o (ȗ) ~o sadje
vkúhanost -i ž, pojm. (ȗ)
vkúhati -am dov. -an -ana; vkúhanje (ú ȗ) kaj ~ sadje
zelèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ bor; poud. ~ študent |mlad, neizkušen|; travnato ~a obleka; jesti ~o sadje |nezrelo|; poud. biti ~ od strahu |zelo bled|; Bukev je še ~a
zelêni -a -o (é) ~ radič; avt. žarg. ~ val; ~ luč na semaforju; publ. ~a stranka |ekološka stranka|
zelêni -ega m, člov. (é) publ. zmaga ~ih na volitvah |ekološke stranke|
zelêno -ega s, pojm. (é) biti v ~em; snov., neknj. pog. spiti šilce ~ega |žganja|
zelênost -i ž, pojm. (é)
zmedíti -ím dov. zmédil -íla, nam. zmedít/zmedìt; drugo gl. mediti (í/ȋ í) kaj ~ sadje
zmedíti se -ím se (í/ȋ í) Hruške so se že zmedile
zmehčán -a -o (á) ~ sneg; ~o sadje; poud. biti čisto ~ ob slovesu |zelo ganjen|
zmehčánost -i ž, pojm. (á)
zmehčáti -ám dov. zmehčánje; drugo gl. mehčati (á ȃ) koga/kaj Sonce ~a sneg; ~ meso; poud. ~ očeta s prošnjami |ga narediti popustljivega|
zmehčáti se -ám se (á ȃ) Sadje se je v kleti že zmehčalo
zrélo nač. prisl. -ej(š)e tudi -êj(š)e (ẹ́; ẹ́; ȇ) ~ prenašati težave; ~ presoditi; ~ dišeče sadje