bádelj bádlja samostalnik moškega spola [bádəl] STALNE ZVEZE: pegasti badelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. bàdelj, iz bádati ‛bosti’, glej ↑bosti
balzámični balzámična balzámično pridevnik [balzámični] STALNE ZVEZE: balzamični kis
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. balsamico, nem. balsamisch iz nlat. balsamicus, iz ↑balzam

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo] STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka
ETIMOLOGIJA: ↑bezeg

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

brajda

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

breg

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

brie brieja samostalnik moškega spola [brí] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. brie, po francoski pokrajini Brie

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

centrifugírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati s centrifugo: centrifugirati sadni sok, mleko / centrifugirati perilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

cepičnjak

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

člen m, suffrago, -nis, ta ṡadnîa koṡhiza na gleiṡhnih, ṡadnî zhlein per ſléhernim ṡhivinzhetu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

čuden -dna prid. čudežen, čudovit: zhuden im. ed. m je bil vni majhini glash, v'kateriga Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij, inu Planèti ǀ zhudna im. ed. ž je bila mana sa vola nje ſlatkusti ǀ zhudna im. ed. ž gvishnu je bila shiba Mojseſsava ǀ Zvdna im. ed. ž, inu grosovitna reizh meni naprei pride ǀ Rojstvu Iesuſa Christuſa je bilu zhudnu im. ed. s ǀ od taiſtiga zhudniga rod. ed. m Pilda govorj ǀ Procopius pak pishe od ene zhudne rod. ed. ž, inu ſtrashne kuge ǀ Christus je bil prishal h'unimu zhudnimu daj. ed. m vejeriu ǀ je vidil en zhuden tož. ed. m lep peld ǀ videozh taisti zhudni tož. ed. m dol. zholn ǀ Masnik sbolij, inu eno zhudno tož. ed. ž bolesan ima ǀ bomo enu zhudnu, inu lubeſnivu tož. ed. s prikaſajne vidili ǀ v'silnu zhudni mest. ed. ž podobi ǀ per taiſti sadni zhudni mest. ed. ž vezhery ǀ s'ſvojo zhudno or. ed. ž lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila ǀ Prèd taisto zhudno or. ed. ž, inu S: Skrinjo, ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ s' ſvojo zkudno or. ed. ž laſtnuſtio, inu mozhio tej ſemli pomagaio ǀ nej li drugiſe zhudio nad tem zhudnim or. ed. s drjveſsam tiga lebna ǀ zhudne im. mn. ž svesde ſe ſo vidile ǀ Sodbe, inu djaina Boshie ſo taku zudne im. mn. ž ǀ pod bodobo shtiryh zhudnih rod. mn. shivali ǀ lepe, zhudne tož. mn. ž, inu nuzne rizhy bodo vidili ǀ zhudna tož. mn. s jmena, inu podobe ſam ſebi da ǀ na vneh zhudnih mest. mn. lujtrah mu ſe je bil perkasal primer.> veliku zhudniſhi im. ed. m je ta S: Sacrament ǀ zhudniſhi im. ed. ž je ta S. Misa ǀ zhudnishi rod. ed. ž ſkriunusti nej na ſvèjtu, kakor je S. Rus. T. ǀ she zhudnishi rod. ed. ž nature je ta zhloveski jeſik ǀ Ali vener zhudnishi rizhij im. mn. ž na danashnu v'Nebuhojejne ſe ſo godile ǀ Chriſtuſaue goſtorie ſò bile veliku zhudnishi im. mn. ž, inu shlahtnishi, kakor Ceſſaria Auguſta ǀ obedn Svetnik nej vekshi, inu zhudnishi tož. mn. m Mirakelne dopernashal kakor Nash S. Miklaush presež.> danaſhhi dan nar zhudnjshi im. ed. m je imenuan ǀ ta nar zhudnishi im. ed. m je ta S: Sacrament ǀ bote sposnali de ta nar zhudnishi im. ed. ž skriunust Boshja bo ǀ kaj s' ena rejzh je na ſvejtu tanarſtarishi … nar zhudnishi im. ed. ž, inu nar lepshi ǀ Ta nar zhudnishi im. ed. s je morjè ǀ kateru dellu Boshje je tu nerzhudnishi im. ed. s ǀ nad tem nar ſveteſhim inu zhudniſhim or. ed. m S. Sacramentu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

del -a (dejl, del) samostalnik moškega spola
1. pogosto z glavnim števnikom kar nastane z delitvijo celote; SODOBNA USTREZNICA: del, kos
1.1 z vrstilnim števnikom vsak od približno enakih delov, v katere je razdeljena celota
2. kar skupaj s čim drugim tvori, sestavlja celoto; SODOBNA USTREZNICA: del, sestavina
3. vsaka od vsebinsko zaključenih enot besedila; SODOBNA USTREZNICA: del
3.1 z levim prilastkom vsaka od enot obsežnejšega literarnega besedila, navadno izdana, zvezana ločeno od ostalih delov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga, zvezek
4. navadno s prilastkom kar predstavlja
4.1 krajevno, področno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
4.2 časovno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
5. navadno s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža
5.1 količinsko omejitev; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2 omejitev v meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2.1 v prislovni rabi
5.2.2 v pridevniški rabi
6. kdor/kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake ali podobne značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: del, skupina
6.1 skupina oseb glede na drugo skupino oseb z nasprotnim, drugačnim pogledom, ciljem, prepričanjem; SODOBNA USTREZNICA: stran
7. kar ob delitvi česa pripade posamezniku; SODOBNA USTREZNICA: delež
7.1 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot potrebno za življenje, preživetje
7.2 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot plačilo za opravljanje svoje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dohodek
7.3 kar si kdo izbere izmed več stvari, možnosti
7.4 v zvezi biti/priti na del komu izraža, da kaj je, postane last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripadati, pripasti
7.5 v zvezah kdo ima del na/v čem / kaj pride na del komu izraža, da je kdo deležen česa nematerialnega, udeležen pri čem
8. kar se da, naredi komu kot povračilo za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: plačilo
8.1 kar koga čaka po smrti kot nagrada ali kazen za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: posmrtno plačilo
9. navadno gospodarska dejavnost za pridobivanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: posel, delo
9.1 kar je komu določeno, da naredi, opravi; SODOBNA USTREZNICA: naloga, poslanstvo
10. s svojilnim zaimkom kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava; SODOBNA USTREZNICA: mnenje, pogled
11. kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje; SODOBNA USTREZNICA: način
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 40 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti del na/pri Kristusu, imeti del s kom, priti na del meču/štriku/rablju, priti/pasti na del hudiču/vragu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

desêrt -a m (ȇ)
jed, ki se ponudi po glavni jedi v dnevnem obroku, poobedek: ob koncu obeda so prinesli desert; za desert je bil sir; sadni desert

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

divjačina ž, F10, belua, et bellua, divjazhina, huda ṡvèr; bestia, divjazhina, divja ṡvirina; caro ferina, [meſſú] od divjazhine; indago, -ginis, ſleid, ali napète mréṡhe, v'katere ſe divjazhina iṡganîa; lustrum, -tri, tudi leṡhiṡzhe te divjazhine; mansuetarius, -rÿ, kateri divjazhine krotke déla, inu pervadi; perfremere, ſylnu mozhnú ruliti, erjovéti kakòr ena divjazhina; pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſá, kakòr prata per obiṡtih, inu tá ṡadni ṡkók od divjazhine; receptaculum ferarum, vert ṡa divjazhino; theritrophium, vert, ali ograja ṡa divjazhino

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

dušníca, f. 1) das Athemloch, C.; suhozemske živali dihajo s pljuči ali pa z dušnicami, Erj. (LjZv.); — 2) das Luftloch, C., Z.; — "luknja pri sadni sušilnici", (dȗšnica) Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

džardin

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

džús džúsa; in juice samostalnik moškega spola [džús] ETIMOLOGIJA: ↑juice
fótosintéza -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

fruktóza -e ž (ọ̑)
kem. monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju, sadni sladkor: presnova, uživanje fruktoze; sirup z visoko vsebnostjo fruktoze; glukoza in fruktoza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

fruktóza -e ž, snov. (ọ̑) kem. (sadni sladkor)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

fruktóza -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

fruktóza -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gartelj

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

garteljc

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Getsemani zemljepisno lastno ime Getsemani: Christus je bil shal v'ta vèrt Gethſemani im. ed. molit ǀ v' tem Verti Gethſemani im. ed. ǀ 7000 Kapelz krivi v'verti Getſemani im. ed. ie … prelijl ǀ s'verta Getſemani im. ed. k'Annasu, kaifeshu ǀ Judje je bil perpelal Jskariot v' ta Vert Gezemani im. ed. ǀ de bi naſs oshivil v'pungradi Getſamani im. ed. ǀ kadar ſò ta ſadni krat v' verti Gethſeſnani im. ed. s' Chriſtuſam molili Getsémani, pristava in vrt pri Jeruzalemu, kjer so Jezusa po zadnji večerji prijeli služabniki velikega duhovnika (SP Mt 26,35).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gorten

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gradcenjak

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gradčenjak

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gradec

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

grede (Imn.)

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

invertírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. preobrniti, preusmeriti: invertirati delovni postopek
♦ kem. trsni sladkor cepiti, deliti na grozdni in sadni sladkor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

invêrzija tudi inverzíja -e ž (é; ȋ)
1. knjiž. preobrat, preusmeritev: strojna proizvodnja je privedla do tehnične inverzije / zamenjava v osebi je posebne vrste komična inverzija
2. jezikosl. ne navaden, spremenjen vrstni red sintaktičnih enot v stavku, obrnjena stava: pesniki uporabljajo inverzije zaradi ritmičnega toka pesmi
♦ bot. vegetacijska inverzija pojav, da v kraških vrtačah zaradi posebnih klimatskih razmer nastopajo vegetacijski pasovi v obratnem zaporedju; glasb. inverzija tehnično-kompozicijski postopek z obratnim zaporedjem intervalov; kem. inverzija cepitev, delitev trsnega sladkorja na grozdni in sadni sladkor; med. spolna inverzija nekdaj spolna nagnjenost do oseb istega spola; homoseksualnost; meteor. toplotna inverzija pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

jágodičje tudi jagodíčje -a s (á; ȋ)
rastline, ki imajo za sad jagode, ali sadovi teh rastlin: gojiti jagodičje; uporaba jagodičja; sadni sokovi iz ribeza in drugega jagodičja / poseke z gostim mladjem in jagodičjem (rdečimi) jagodami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

jemati jamljem/jemljem nedov. jemati: kadar eden ſe poda kraſt, golufat inu drugem blagu jemati nedol. ǀ povedai ti meni, kej iemlesh 2. ed., de ty taku pogoſtim ſe opyanish ǀ ohernik, katiri golufash, po ſili iamlesh 2. ed. ǀ kodar hodi tabak jamle 3. ed., inu rajshi bi kroh, kakor tabak puſtil ǀ jamleio 3. mn. Kir morio, Kradejo, golufaio ǀ s'eno shlizo je vodò s'morja jemal del. ed. m ǀ tem vbogim ſim nyh blagu iemal del. ed. m ǀ Kadar ſo ludje … tu moje iemali del. mn. m se nei ſim ieſil ǀ ony ſo meſſu iamali del. mn. m, kuhali, inu jeidili dol(i) jemati 1. manjšati se: kadar pak luna doli jamle 3. ed., ta shival slaba prihaia ǀ od kot pride de morje sdaj raſte, zhes en zhaſs ſupet dol iamle 3. ed. ǀ morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle 3. ed. 2. minevati: ſe imamo varvat, de v' tei vishi nebomo sazheli doli iamati nedol. ǀ Svejt vpye, eſt doli iamlem: 1. ed. meſſu vpye, jeſt umadeshem ǀ de ſi lih vidio de vſak dan ſvejt dol iamle 3. ed., inu ſe zera, vener ludje she ble ga lubio gori jemati večati se, rasti: ta ſonzhni prihot pomeni mladuſt, katera raſte, inu gori jemle 3. ed. ǀ kadar luna gori jamle 3. ed., taku tudi ta shjual na mozhnosti raste ǀ Ti vidish de edn v' blagi gori iamle 3. ed. ǀ sakaj raſteio, inu gorj iamleio 3. mn. v' gnadi Boshj ǀ bolezhina nej hotela nehat, temuzh je ſhe ble gori jemala del. ed. m, inu raſla ǀ de bi Vera Chriſtuſaua tulikajn gori ne iemala del. ed. ž konec jemati umirati: bi vidil eniga petleria od sheje konz jemati nedol. ǀ od lakote je imel konz iemati nedol. ǀ od lakote Konz jamle 3. ed. ǀ od lakote, inu vbushtua konz iamleio 3. mn. ǀ ludje, inu shivina ſo konz iamali del. mn. m ǀ ludje, inu shivina ſo konez iemali del. mn. m ǀ od lakoti, inu reve ſo konz jemali del. mn. m slovo jemati poslavljati se: prideio h' tei sadni ſmertni uri, kadar slavu jamleio 3. ed. ǀ S. Paulus, kadar je slavu jemal del. ed. m od ſvojh lubih Epheſerjou → jamati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

jógurt -a m (ọ̑)
kislo mleko iz segretega mleka z dodatkom mlečnokislinskih bakterij: redno uživati jogurt; postreči z jogurtom / sadni jogurt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

jógurt -a m, snov. (ọ̑) sadni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

juice juicea; in džús samostalnik moškega spola [džús] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. juice ‛sok’ iz stfrc. jus, frc. jus < lat. iūs ‛juha, godlja’, glej ↑juha - več ...
Kako pisati poimenovanja kitajskih, japonskih in drugih čajev?

Zanima me, kako zapisujemo vrste čaja - ali z veliko ali malo začetnico. Za primere navajam kitajske čaje, kot so china gunpowder, Mu Dan, Mao feng in Long jing, in japonske, npr. sencha, gyokuro, bancha in matcha.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

kášast -a -o prid. (á)
ki je po sestavi, obliki podoben kaši: uživati kašasto hrano / kašasta snov
♦ agr. kašasti sok sadni sok iz zdrobljenih, zmletih sadežev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

kís -a m (ȋ)
tekočina kislega okusa, ki se uporablja zlasti kot začimba: dodati, vliti kis na solato; olje in kis / jabolčni, sadni, vinski kis; balzamični kis aromatičen, slajši kis navadno temnejše barve, po izvoru iz Modene v Italiji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

kís -a m
tekočina kislega okusa, ki se uporablja zlasti kot začimbapojmovnik
SINONIMI:
neknj. pog. jesih, star. ocet, zastar. vrisk

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024

kóktajl in kóktejl tudi cocktail -a [tretja oblika kóktajl in kóktejl] m (ọ̑)
mešana, odišavljena pijača iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja: delati, mešati, pripraviti koktajle; piti koktajl; čokoladni, sadni koktajl; večer s koktajli; pren., ekspr. koktajl ritmov in popevk
// poznopopoldanska družabna prireditev, na kateri se streže stoječim gostom s pijačo in prigrizkom: iti, povabiti na koktajl; prirediti koktajl na čast gostom; v prid. rabi: koktajl obleka boljša kratka ženska obleka za popoldanske družabne prireditve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

kóktajl -a m, snov. (ọ̑) sadni ~; pojm., glasb. žarg. ~ ritmov in popevk |glasbena mešanica|; števn. prirediti ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

kolišče

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

kraj1 m, F59, aliò versum, v'en drugi krai; alterutrinquè, od obéh kraju, ali ſtrany; anceps mucro, mezh na obéh kraih oſter; bipatens, na dveih kraih, ali meiſtih odpert; convena, -ae, is mnogih kraju ali deṡhèl; diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy; extremus, tá ṡadnî, ali tá na kraju; fines, pokraine, kraji; fori, -orum, jamizhi, ali kraji na nyvi; ididem, od tajſtiga kraja, ali meiſta; indigena, en deṡhelṡki zhlovik, en domazhi v'enim drugim kraju rojen; jugeratim, po kraih en dán ṡoranîa, ali raly; jugerum, -ri, oranie, ali en krai nyve, kar more en par vollú en dan s'orati, plâsa; labrum, vel labium, verh ali krai oṡgorai ſléherne poſſode; lacinia, -ae, falda, pleh, ali krai gvanta, reſtergan gvant; limborarius, -rÿ, tá kateri kraje ſukna, ali pleh na ſuknîe, ali gvante perſhiva, krajeu gvanta ṡhtikar; marginatus, -a, -um, kar ima velike kraje; nullibi, nigdèr, v'obenim kraju; ora, -ae, ene ſléherne rizhy krai ali konez, kraji gvanta, deṡhele, vodè; permeare, pretezhi, prevandrati, is eniga kraja v'tá drugi preiti; porca, -ae, tudi en krai na nyvi; riparius, -a, -um, kateri na kraji prebiva; quaquaversum, na vſe kraje, ſtrany; septentrio, -onis, krai pruti pulnozhy; sesquijugerum, tolikain kraja nyve, kar ſe more en dán ṡorati, inu pul dnè, tú je puldrugi dán; tractus, -tus, krai, okoliza: in hoc tractu, v'letem kraju; versari, pogoſtu v'enim kraju prebivati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

krn m, puppis, ta ṡadni konez v'ladji, ali v'barki, kern te ladje

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

krompírjevka krompírjevke samostalnik ženskega spola [krompírjeu̯ka] STALNE ZVEZE: rantonetijeva krompirjevka
ETIMOLOGIJA: ↑krompir
ledina

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Lupinarji
Kako bi v slovenščini s skupnim imenom poimenovali kostanj, oreh, pinjole in podobno? Termin lupinarji se v evropski in posledično tudi slovenski zakonodaji uporablja za lupinasto sadje (v angleščini tree nuts oziroma nuts ).

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

minuta -e ž minuta: kadar ſe je perblishovala leta grenka minuta im. ed. ǀ hudizh nema ene minute rod. ed. zhaſſa de bi mogal ſe sgrevat ǀ ali vener h' taiſti ſadni minuti daj. ed. ſe perbishlujemo ǀ eno ſamo iskro nemoresh eno minuto tož. ed. na roki preneſti ǀ vſe hribe, inu gorre v eni minuti mest. ed. bi okuli vergli ǀ Syn Boshj ob taiſti minuti mest. ed. ſe preſtrashi ǀ v'minuti mest. ed. pozhetja Marie Divize ſo bilij sklenili ǀ hudizhi nej ſo imeli kakor ſami dvej minuti tož. dv. zhaſsa ǀ taiſte minute im. mn., tajſte ure, taiſti dnevij bodo pretekle ǀ Sakaj puſtish tulikain minut rod. mn., tulikain dny, tulikain tednu, tulikain meſizu, inu tulikain lejt pretezhi ← lat. minūta, skrajšano iz pars minūta prīma ‛prvi manjši del (ure)’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

mísli in muesli -ja [mísli] m (ȋ)
jed iz žitnih ali sojinih kosmičev z dodatki: hrustljavi misliji; misliji z jogurtom, mlekom; skodelica mislijev; pita s skuto in misliji / čokoladni, jagodni, sadni misliji; polnozrnati misliji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

mlín -a m (ȋ)
1. naprava za mletje žita: pognati, ustaviti mlin; popraviti mlin; nasuti žito v mlin / ob vodi enakomerno klopota mlin; mlin melje, stoji; potok žene nekaj mlinov in žag; jezik ji teče kot mlin / parni, ročni, vodni mlin; valjčni mlin; mlin na veter; mlin na kamne pri katerem drobijo zrnje mlinski kamni / zmes je pripravljena za mlin / ob potočku so otroci postavljali mline mlinčke; pren., ekspr. življenje ga je potegnilo v svoj mlin; mlin časa ga je zmlel; priti v mlin opravljivosti
// stavba ali prostor s tako napravo: ob potoku stoji mlin; iti v mlin; zapuščen mlin / plavajoči mlini na Muri / dati nekaj pšenice v mlin; nesti, peljati v mlin
2. naprava za mletje kake druge snovi: žerjav prenaša rudo v mlin; mlin za cement, papir, premog, sadje / grozdni, kavni, sadni mlin
● slabš. neprestano vrti svoj mlin govori; ekspr. goniti, speljavati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. boš že še prinesel v moj mlin še boš potreboval mojo pomoč; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja; preg. samo v mlinu se dvakrat pove ne bom še enkrat povedal, pa bi bil poslušal
♦ etn. babji mlin naprava, v kateri se za pusta starejše ženske šeme spremenijo v mlada dekleta; panjske končnice z babjim mlinom; igr. mlin položaj treh kamenčkov istega igralca v eni vrsti na igralni deski z mrežastimi liki; igra, v kateri se sestavljajo iz kamenčkov taki položaji; strojn. kroglični mlin; palični mlin; mlin kladivar stroj, ki drobi grude z vrtečimi se kladivi; zool. mlin del ptičjega želodca z močno mišičnato steno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

mòšt môšta m (ȍ ó)
1. sladek sok iz mletega, mečkanega grozdja, sadja: pokušati mošt / sadni, vinski mošt
♦ agr. mošt vre
2. sladka ali prevreta pijača iz mletega, mečkanega sadja: delati mošt iz manjvrednega sadja; piti mošt / hruškov, jabolčni mošt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

mozzarella glej mocaréla

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

napak prisl., F5, contrariè, napuk, na robe, ẛupernu; olique[!], napuk, v'ſtrán; praeposterè, odṡadai, napuk, odṡád; praeposterus, -a, -um, napúk, tá ṡadnî, tá cilú ṡadnî; praetervertere, enu ṡa tú drugu poſtaviti, napuk obarniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

naročíti -ím dov., naróčil (ī í)
1. izraziti željo, zahtevo
a) da kdo oskrbi, dostavi določeno blago ali opravi določeno storitev: podjetje je naročilo za deset milijonov blaga; naročiti stroje iz tovarne; naročiti gradbena dela pri najboljšem ponudniku; pisno, ustno naročiti; naročiti po telefonu / gostje pridejo, naročijo in plačajo; naročiti skodelico kave; naročiti (si) sadni sok; elipt., pog. naročiti dva deci / pog. naročiti čevlje pri čevljarju dati delati; naročiti opremo v tujini; naročiti telefonski pogovor sporočiti telefonistu, s katerim naročnikom se želi govoriti; naročiti sobo v hotelu rezervirati
b) da kdo kam pride zaradi kakega opravila: naročiti delavce za popravilo hiše / naročil je taksi, da ga je peljal na postajo
c) navadno s predmetnim odvisnim stavkom da kdo kaj uresniči, opravi: tovarišem je naročil, naj molčijo; naroči mu, naj se pravočasno pripravi / naročili so jim ubogati / pog. naročil mu je pozdrave za domače naj pozdravi domače
2. določiti čas, ob katerem naj kdo kam pride zaradi kake dejavnosti: naročiti pacienta za ponoven pregled; zdravnik ga je naročil čez dva meseca; krojač me je naročil za sredo / naročil sem jo pri okulistu
● pog. pri mojem bratu so naročili bratova žena je noseča; kakor bi ga naročil, je stopil v hišo v najbolj primernem, pravem času; vreme je, kot bi ga naročil zelo lepo, ugodno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

nasàd -áda m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

nasad
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Neenotno podomačevanje rastlin: »žižula« in »fedžoja«

Pri reševanju križanke me je presenetilo, da je v isti križanki ena rastlina poimenovana žižula, druga pa feijoa. Kako pojasnjujete različno podomačevanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

nèoslajèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni oslajen: neoslajen sadni sok; neoslajena kava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

njiva

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

noga -e ž noga: Se sbode noga im. ed. na en tern ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila, inu ſledniga od glàve, do noge rod. ed. pogledala ǀ en tern s'noge rod. ed. tebi sdere ǀ vſy glidi na pomuzh tej raneni nogi daj. ed. priti ſe pofliſsaio ǀ grè k'enimu Paderiu, inu supet ſi pusti nogo tož. ed. slomit ǀ ſo hoteli pſſu prezej nogo tož. ed. obeſat ǀ je bil krulau na eni nogi mest. ed. ǀ ta Duhouni s'nogo or. ed. jo po shtengah ſuni ǀ je bil ſvoio sheno noſhezo s'nogò or. ed. ſunil, de je bila ob otroKa prishla ǀ s' nogò or. ed. na sharh terkaio ǀ En shulin nemore duei nogi tož. dv. obuti ǀ noge im. mn. ſo ta sadni tal tiga shivota ǀ dokler nogè im. mn. vaſs morio noſsit ǀ Ga potipa, inu obgleda od glave, do nuh rod. mn. ǀ s'negnusnimi gobami od glave do nogh rod. mn. je bil obdan ǀ sdaj s' taiſtimi ſe je sapledla okuli teh miloſtouih noh rod. mn. Chriſtuſa JEſuſa ǀ shivali, katere po semli lesejo, inu veliku nouh rod. mn. imaio ǀ hozhe ſe ſapleſti okuli nje nauh rod. mn. ǀ ti nej ſi vode K'moim nogam daj. mn. dal ǀ k' nogom daj. mn. Chriſtuſavem poklekniti ǀ Boga pod noge tož. mn. poſtavi, hudizha pak na glauo poſadj ǀ je bil sapovedal enimu glavo, rokè, inu nogè tož. mn. odſekat ǀ ſtegnem moje roke, inu nage tož. mn. de bodo gori perbite ǀ od velike slabusti kumaj na nogah mest. mn. ſtoy ǀ luno je pod nogami or. mn. imela ǀ pod nogamy or. mn. te gorezhe volge ǀ ti s'nogami or. mn. po nij hodesh ǀ Ne gible vezh s'nogami or. mn. ǀ shkripash pak snogami or. mn. k nogam peš: je bil vſe kozhije prepovedal, inu vſelej je k'nogam hodil ǀ Krajli ſe voſio v' kozhiah, Chriſtus pak buſs k' nogam hodi ǀ k' nogam je shal is' ſvojga duora Zveza k nogam je kalk po nem. zu Fuß ‛peš’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

obist ž, F9, abdómen, -nis, ſalu, ali máſt: ẛlaſti tú per obiſtih; calculus renum, kamen v'obiſtih; colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do leve, dimle; diaphonia, reṡhtimnoſt, tá koṡhiza, ali mréṡhiza, katera obiſti od ſerza, inu pluzh lozhi; nephriticus, -a, -um, tá kateri je na obyſtih bolán; nephritis, -dis, boléṡan teh obyſt, ali na obyſteh; pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſá, kakòr prata per obiṡtih, inu tá ṡadni ṡkók od divjazhine, ena ſlatkojedna ṡhpiṡha; ren, -renes, obyſti, ledovje

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

ócet ócta m (ọ̄)
star. kis: dati ocet na solato; olje in ocet / sadni, vinski ocet
♦ kem. ocet raztopina ocetne kisline; les. surovi lesni ocet polizdelek pri suhi destilaciji lesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

ograd

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

ogradček

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

ograja

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

okóliš tudi okolíš -a m (ọ̑; í)
1. s prilastkom določeno ozemlje kot organizacijska enota za
a) dejavnost kake ustanove, organizacije: dostavni poštni okoliš; matični, sodni, šolski okoliš / gradbeni, zazidalni okoliš / mestni okoliš / odkar so zemljo razdelili, spada vse pod poljanski okoliš
b) kak dogodek, opravilo: popisni, volilni okoliš
c) pridobivanje česa: sadni, semenski okoliš / proizvodni okoliš
2. okolica, soseščina: v vsem okolišu ni poznala nobenega človeka; okoliš mesta
3. star., v prislovni rabi, v zvezi brez okolišev brez prikrivanja, naravnost: povedala mu je brez okolišev
● star. izvedeti kaj po okoliših posredno, po ovinkih; v njenem okolišu so imeli gospodinjske skrbi za nizke okolju, miljeju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

okúžiti -im dov.
1.
kaj vnesti, prenesti bolezenske mikrobe v organizem
SINONIMI:
2.
kaj prenesti povzročitelja bolezni na rastlino, del rastline
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024

piré -êja m (ẹ̑ ȇ)
gosta jed iz pretlačenega krompirja, sadja, zelenjave, kaša: hranili so ga samo s pirejem / grahov, krompirjev, paradižnikov pire
♦ gastr. sadni pire sadna kaša; v prid. rabi: pire krompir krompirjev pire

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

plat m, F9, bifarium, na dvuje, na dvá poota, na dvá plata; bifidus, bifidatus, -a, -um, kar ſe na dvuje dily: na dva platy reṡklán; biforis, dvuja vrata ali davri, topelt davri, katere ſe na dvá plata odpèrajo; bregma, ta naprei plat glavè; occiput, -tis, ṡatilnik, ṡatilik, ta sadni plat glavè; opisthographus, vſe tú kar je ne obadva kraja, ali plata piſſanu; prora, -ae, ta pervi krai, ali plat ladje, ali ene barke; utrinsecus, na obedvá plata, na obei vratnize, vrata, katera ſe na dva platy odperajo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

platìč, -íča, m. 1) die eine von den Hälften eines entzweigespaltenen Holzstammstückes; — der halbe Krautkopf, Z.; — die Hinterbacke, Dict.; — sadni platiči, das getrocknete Obst (weil gewöhnlich die Frucht in zwei Hälften zerschnitten getrocknet wird), Fr.-C.; — 2) der Schiefer, Cig., Jan.; — platiči, ki se cepijo od roga, die Hornschiefer (Rampe), Cig.; — 3) die Radfelge, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

plutáč plutáča samostalnik moškega spola [plutáč] STALNE ZVEZE: sadni plutač
ETIMOLOGIJA: ↑pluta
poln -a prid. poln: Ta luft je bil poln im. ed. m svetlobe ǀ vejm Kaj je pomenil tisti lepi pungrad poun im. ed. m lepih roshiz ǀ Kakor de bi bil paun im. ed. m lubesni ǀ Judouski folk pak je polen im. ed. m offerti ǀ vezh vela Lazarus pol im. ed. m ran, reſtargan, inu lazhen v' gnadi boshi ǀ je bilu polna im. ed. ž hisha shlahte ǀ Pride Hzhi s' salublenimi mishly polna im. ed. ž ǀ tu je taistu svetlu Nebu polnu im. ed. s svetlih svejsd ǀ tuoje serze je paunu im. ed. s offerti ǀ Jeſt bi mogal ta ſvejt perglihat temu shpiz polnimu daj. ed. m ſodu ǀ Ena vuzhena glava je bila ſturila ſmalat en pungrad poln tož. ed. m lepih rosh ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga kryvaviga, inu odertiga, polniga tož. ed. m ži. ran ǀ ludy perſilio de ſe vpijanio, inu de li polno tož. ed. ž hosterio ludy imaio ǀ imash polnu tož. ed. s ſerze nevoſhlivoſti, saurashtva, inu greshnih miſly ǀ pishe timu Gospudu enu piſſmu polnu tož. ed. s troshta ǀ per tej sadni, inu boshje skriunosti polni mest. ed. ž vezherij ǀ Stoij pod eno jablano polno or. ed. ž sdreliga ſadu ǀ vinogradi ſo polni im. mn. m slatkiga grosdia ǀ od snotrej ſo pauni im. mn. m strupa te nevoshlivosti ǀ beſsede ſo polne im. mn. ž skriunusti ǀ aKu naſsha serza ſo polne im. mn. ž/s gnuſobe ǀ dreveſſa ſo polna im. mn. s shlahtniga ſadu ǀ Bug pak je bil taiſtom povernil ſedem ſpleteniz polnih rod. mn. kruha ǀ puſti resbelit ene sheleſne zheule polne tož. mn. m shpiz ǀ je imela persy velike kakor turne, polne tož. mn. ž mleka ǀ s'unimy beſsedamy skriunuſti polnimi or. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

pomaránča -e ž (ȃ)
južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi ali njegov sad: jesti, lupiti pomaranče / nasad pomaranč / grenka pomaranča grenkega okusa za marmelado, sadni sok; jafa pomaranča jajčaste oblike z debelo lupino, rastoča na Bližnjem vzhodu
♦ etn. sekati pomaranče metati v pomaranče kovance z namenom, da se zapičijo vanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

pongart

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

pongrat

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

poslednji pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

prata ž, F7, aſsatura, pezhenka, prata; minutal, v'reini pezhena prata; obelus, -li, raṡhin, raṡhin ṡa prato pezhi; petaso, -onis, ena ſvinska ṡareberna prata; pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſa, kakòr prata per obiṡtih, inu tá ṡadni ṡkók od divjazhine; satureia, -reiae, ſatrariz, ſatariz, lipú diſezhe ṡeliṡzhe ṡa pezhene prate, ſotraika, vertni yṡop; thymum, -mi, vel thymus, -mi, times, laṡhka materna duſhiza, dobra per kaṡhtrunovi prati, ſhetraika

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

približevati -ujem nedov. približevati se: Je bil ta bogaboyezhi Ceſſar sbolil, inu k' ſmerti perblishoval del. ed. m približevati se približevati se: vaſhe odreſhitvu ſe perblishuje 3. ed. ǀ vra nje poroda ſe perblishuje 3. ed. ǀ njega ſmertna ura ſe perblishuie 3. ed. ǀ naſs ſtrashi, s'kugo Katera ſe K'nam perbliſhuie 3. ed. ǀ ſe perblisuie 3. ed. njegova ſmertna ura ǀ ta ſtrashna shtrajfinga te neusmilene kuge vſe skuſi ſe k' nam perblishivie 3. ed. ǀ samerka de njegova ſmertna ura ſe perblishvie 3. ed. ǀ vſako minuto ſe perblishujemo 1. mn. k' ſmerti ǀ h' taiſti ſadni minuti ſe perbishlujemo 1. mn. ǀ vy ſe v' paku perblishujete 2. mn. ǀ kadar ſe je perblishovala del. ed. ž leta grenka minuta ǀ njega pusledna ura ſe je perblishuala del. ed. ž ǀ samerka de uje ura je preblishuala del. ed. ž ǀ valuvi ſe ſo h'njemu perblishovali del. mn. m ǀ ty valuvi vſe ſkuſi ſe ſo k'njemu preblishovali del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

pridélek -lka m (ẹ̑)
1. kar se pridobi z gojenjem rastline, rastlin: pospraviti, prodati, shraniti pridelke; žito, sadje in drugi pridelki / gozdni, kmetijski, poljski pridelki
// kar se pridobi z gojenjem česa sploh: med in drugi čebelarski pridelki / maslo je domač pridelek izdelek
2. ed. kar se pridela v (enem) letu, v (eni) sezoni: prodati ves pridelek; spravljanje jesenskega pridelka; neurje jim je uničilo pol pridelka / letošnji sadni, vinski pridelek / doseči rekorden pridelek pšenice; slab pridelek krompirja
♦ ekon. hektarski pridelek
3. glagolnik od pridelati: hiter pridelek prvovrstne topolovine / brinovec domačega pridelka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

pridélek -lka m
kar se pridela v (enem) letu, v (eni) sezoni
SINONIMI:
letni pridelek, letina, redk. leto, knj.izroč. obrod, knj.izroč. obrodek, star. rod1
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik poljski pridelek
GLEJ ŠE SINONIM: letina
GLEJ ŠE: letina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024

pungart

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

pungrad

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

rajtinga -e ž račun, obračun: Ah moj Bug! kaj s'ena teshka rajtinga im. ed. bo leta ǀ bo samerkal, de niegova raitinga im. ed. je prekratka, inu de ſilnu doſti dolshan oſtane ǀ hozhem od te rajtinge rod. ed. danaſs govorit ǀ vſy bomo k'ſodbi, inu k'rajtingi daj. ed. poklizani ǀ kadar kuli bo dopadlu timu Krajlu Nebeskimu nas poklizat h' tej raitingi daj. ed. ǀ ſe nepuste s'en vinar golufat, njeh rajtingo tož. ed. zhistu, inu fliſsnu samerkajo ǀ kadar imajo rajtingo tož. ed. Bogu pred ſpovednikam dati ǀ na ſodni dan pak bo prishal raitingo tož. ed. snami dellat ǀ ob taiſti nashi sadni uri bo Rihter Nebeski hotel od nas raitengo tož. ed. imeti ǀ G: Boga, katerimu ratengo tož. ed. bosh mogla dat ſe imash bati ǀ po moy rajtengi mest. ed. venem lejti … ſe pomuiash 192 urr ǀ nebomo mogli s' zhaſtio s' raitingo or. ed. vun priti ǀ hlapez nej mogal s' raitengo or. ed. vun priti ǀ zhakajo de bi rajtinge tož. mn. s'vamy ſturili ← srvnem. reitunge ‛račun’; → dati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

razcvêsti se -cvêtem se dov., 3. os. mn., privzdig. razcvetó se; razcvetênje; drugo gl. cvêsti (é) Sadni vrt se spomladi ~e; poud.: Njen obraz se je razcvetel |je dobil zdrav, lep videz|; Hlačni rob se hitro ~e |raztrga, razcefra|
razcvêsti -cvêtem (é) neobč. kaj Pomlad ~e češnje; prim. razcvèsti se, razcveteti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

razlomiti -im dov. razlomiti: G. Bug je bil sapovedal enimu saromaku, kateri je imel en ſam hleb kruha, de bi imel taiſtiga reslomit nedol., inu timu lazhnimu podelit ǀ bugaio Jogry, reslomio 3. mn. kroh, dado tem lazhnem ǀ reslomite vel. 2. mn. te hlebe, ter hitru dajte tem lazhnem ǀ Reslomite vel. 2. mn. ta S. Vblat na deſset koſzu, vener tulikain bote nashli v'enim kakor v'tem drugim ǀ Nash vſmileni JESVS per taiſti sadni zhudni vezhery je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje ſvete roke, taiſto je bil v'ſvoje Svetu Reshnu Telu preobernu, potle na duanajſt koſſizou reslomil del. ed. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

razredčeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati bolj redko: razredčevati barve; razredčevati sadni sok z vodo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

razrédčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. narediti bolj redko: razredčiti kis, sadni sok; razredčiti z vodo / mah je razredčil travo; razredčiti grmovje, veje; razredčiti sadike
2. povzročiti, da se kaka skupnost, skupina številčno zmanjša: nalezljive bolezni so razredčile prebivalstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

razrédčiti -im dov.
kaj narediti kaj (bolj) redko; povzročiti, da se kaka skupnost, skupina številčno zmanjša
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024

rep1 m, F11, alopecurus, enu ẛheliszhe enaku liſſizhimu reepu; cauda, -ae, rèp; cinclus, -cli, pliṡk maihina tyzhiza, vſelei s'repam ſtreſſa; lactare caudâ, s'rèpom ſe radovati, mahati; orix, vel oryx, -gis, ena velika divja koṡa v'Afriki, na kateri ſo te dlake od rèpa pruti glavi obernîene; penis, -nis, en rèp; raja, -ae, ena ploṡhnîata s'velikim rèpom, inu s'oſtro koṡho morṡka riba, raza, morṡka platiza; postilena, -ae, podrèpiza, koynṡkiga rèpa jermen; rector temnonis, tá kateri v'barki rudu, ali taiſti ṡadnî rép rovná, ali viṡha; syrma, -ae, ſuknîa s'dolgim repom; uropigium, -gÿ, tá ṡhpizhaſti koniz herbtiṡza[!], v'katerim [je] tú perje v'rèpi, kurja rit, ali taiſta ṡhpiza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

rt -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

rudo s, F2, rector temonis, tá kateri v'barki rudu, ali taiſti ṡadnî rép rovná, ali viṡha; temon, -onis, ſura, ali voye per kulih, rudu per barkah

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

sáden -dna -o prid. (ā)
nanašajoč se na sad ali sadje: sadne koščice, pečke / škropiti proti sadnim škodljivcem / sadni vrt sadovnjak; sadna drevesnica; sadne sadike; sadne sorte, vrste; obrezovati sadno drevje / sadni mlin; sadna stiskalnica, sušilnica, škropilnica; sadne škarje / sadni pridelek; dobra sadna letina / sadni jogurt; uporabljati sadni kis; sadni sok; sadna kaša gosta jed iz pretlačenega sadja; sadna pita, torta
♦ agr. sadna drozga zmečkano, zmleto sadje; sadno pleme sadna drevesa, ki so nastala s križanjem različnih vrst istega rodu; sadno vino povreti mošt iz sadja; gastr. sadna juha juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom; sadna kupa sadje s smetano, sladoledom, servirano navadno v kozarcih; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; kem. sadni sladkor fruktoza; teh. sadna centrifuga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

sáden -dna -o (á; ȃ)
sádni -a -o (á; ȃ) ~ sok; ~a kupa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

sȃdən, -dna, adj. 1) Frucht-; sadni popek, die Fruchtknospe, Cig.; — 2) Obst-: sadno drevje, Obstbäume; sadni ocet, der Obstessig; — 3) sáden, obstreich, Jan.; sadno leto, ein Obstjahr, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

saden
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

sádni -a -o prid.
GLEJ ŠE: fruktoza, kis, kis, pridelek, sadovnjak, drevje, drevo, pridelek, pridelek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024

sádni sládkor -ega -órja m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

sadni travnik

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

sadni vrt

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

sadnjak

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

sadonosnik

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

sadovnjak

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

samotę́čən, -čna, adj. s. je sadni sok, ki sam priteka, ne da bi se sadje stiskalo, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

sen sna m sen, spanje: Smert je ſadni ſen im. ed. (IV, 414) ǀ En drugi krat je bila tudi sbolela, inu nej mogla nej mogla ſna rod. ed. imeti (III, 439) ǀ ſe je Josephu v' ſnij mest. ed. perkasal (III, 33) → sni

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

shránek -nka m (ȃ)
gastr. pokvarljivo živilo, pripravljeno z ustreznim postopkom za daljšo hrambo: kompoti, vložena in zamrznjena zelenjava ter drugi shranki; trajnost shranka / mesni, sadni shranki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

sìr1 síra m (ȉ í)
živilski izdelek, ki se dobi z izločitvijo trdne snovi iz mleka in odstranitvijo odvečne vode: jesti, rezati sir; kolobar, košček sira / sir je dozorel; delati sir / bohinjski sir ementalski sir, izdelan v Bohinju; francoski siri; kozji, ovčji sir; mazavi sir ali sir za mazanje; topljeni sir; sir s plesnijo z žlahtno plesnijo na površini ali v notranjosti
♦ agr. mastni, polmastni, pusti sir; mehki, poltrdi, trdi sir; gastr. ementalski sir trdi sir v obliki hlebca z večjimi luknjami v testu; mesni sir mesni izdelek iz drobno sesekljanega mesa ali drobovine, podoben siru; sadni sir trdna, siru podobna snov iz razkuhanega, skozi gosto sito pretlačenega sadja; tolminski sir trdi sir pikantnega okusa z redkimi luknjami; gavda (sir) trdi sir v obliki hlebca s tanko svetlo rumeno skorjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

sírček sírčka samostalnik moškega spola [sírčək] ETIMOLOGIJA: ↑sir
sírup -a m (ȋ)
gosta raztopina sladkorja, navadno v vodi: pripraviti sirup za likerje, vkuhano sadje / sadni sirup raztopina sadnega izvlečka z veliko količino sladkorja; sirup iz malin
// taka raztopina z zdravilnimi snovmi: zdravnik mu je predpisal sirup; jemati tri žlice sirupa na dan / smrekov, trpotčev sirup; sirup proti kašlju, za izkašljevanje / zdravilni sirup
♦ kem. škrobni sirup gosta prozorna tekočina, dobljena s kuhanjem škroba v razredčeni kislini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

skedenj
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

skok2 m, pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſá, kakòr prata per obiṡtih, inu tá ṡadni ṡkók od divjazhine, ena ſlatkojedna ṡhpiṡha

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

skrivnost -i ž 1. skrivnost: ena skriunust im. ed. ſe je ſturila v'vaſhim zhaſsu ǀ ena velika skriunoſt im. ed. v'letem ſtoy ǀ danaſhna s: skriunost im. ed. nar prezhudnishi nikar li meni ſamimu, temuzh tudi s: Chatolish Cerqui naprej pride ǀ ZHudna gvishnu, inu velika ſkriunust im. ed. je leta ǀ Oh zhudna, velika skriunnoſt im. ed. ǀ Lete beſſede nemorem sgruntat, inu lete skriunoſti rod. ed. resloshit, aku eno drugo hiſtorio S. Piſſma nebom naprej perneſſel ǀ govorit od te S: Skriunusti rod. ed. ǀ Iob inu Angelzi nemorio, te s. ſkriunusti rod. ed. sgruntat ǀ per tej sadni, inu boshje skriunosti rod. ed. polni vezherij ǀ letu gvishnu nei bilu pres skriunuſti rod. ed. ǀ Ta vuzheni Abulenſis nam leto skriunust tož. ed. resloshij ǀ tajſtu Imè eno laſtnoſt, ali skriunoſt tož. ed. boshio je v' ſebi ſapopadlu ǀ proſsi Boga de bi hotel to skriunost tož. ed. reſodeti ǀ tebi nej mogozhe sgruntat ſkriunust tož. ed. s: Troijce ǀ Cajetanus leto skriunuſt tož. ed. nam resloshij ǀ nad leto s: skriunustio or. ed. ſe veſselè, inu zhudio ǀ dvej skriunusti tož. dv. sledni je dolshan snati ǀ Te veſſele Skriunoſti im. mn., ſturè de MARIA Diviza je Svetla, kakor ta Daniza ǀ gvishnu de lete ſvete skriunostij im. mn. ſo prezhudne ǀ skuſi ſposnajne Skriunoſti rod. mn. Boshyh, katere nej drugem resodeval ǀ v'kateri duanaist skriunusti rod. mn. ſe sapopade ǀ je bil njemu velike skriunoſti tož. mn. resodel ǀ drugiga nemate miſlit ampak na moje Nebeſhke skriunusti tož. mn. ǀ takrat bosh li miſlil na Nebeſhke ſkriunusti tož. mn. ǀ v's: litaniah druge s. skriunosti tož. mn. na imenuje prezhudne, temuzh ſamo to danashno ǀ nej ſtà meſta, inu deſhele ſi jemala, temuzh skriunuſti tož. mn., inu pripuviſti ſta ſi ſaſtaulala ǀ zhes dan sa volo njegoviga opravila, inu skerbj nej mogal molit, inu Boshje ſkriunnusti tož. mn. premiſhlovati ǀ mej drugimy Skriunoſti or. mn. je bil tudi leto reſodel Angel Mary Divizi ǀ oblezhen s' Skriunoſti or. mn. Svetiga Roshenkranza hodi, inu ſe prikaſuie 2. premeteno vprašanje, uganka: nej ſtà meſta, inu deſhele ſi jemala, temuzh skriunuſti tož. mn., inu pripuviſti ſta ſi ſaſtaulala Drugi pomen je nastavljen s pomočjo pri Kastelec-Vorencu navedene zveze ṡkrivnoſt govorjenîa ‛versutiae sermonum’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

sládkor -órja m (á ọ́)
1. bela, navadno kristalna snov, ki se uporablja za slajenje: pridobivati, prodajati sladkor; posuti, potresti sadje s sladkorjem; žlica sladkorja; kava in sladkor / kristalni sladkor; praženi sladkor; sladkor v kockah, prahu
2. kem. ogljikov hidrat, katerega molekule so sestavljene navadno iz enega ali dveh monosaharidov: spreminjanje sladkorja v mlečno kislino; sladkorji v celičnem soku; molekula sladkorja / enostavni sladkor osnovni ogljikov hidrat, katerega molekule se ne dajo razcepiti v manjše; monosaharid; grozdni sladkor monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju, škrobu in celulozi; glukoza; invertni sladkor zmes enake količine grozdnega in sadnega sladkorja, nastala pri inverziji; lesni sladkor pentoza, ki nastane pri hidrolizi lesa; mlečni sladkor disaharid, ki je v mleku; sadni sladkor monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju; fruktoza; sestavljeni sladkor ogljikov hidrat, sestavljen iz večjega števila molekul monosaharida; polisaharid; sladni sladkor maltoza; škrobni sladkor iz škroba pridobljena glukoza s primesmi
● ekspr. ta dež mi ne bo škodoval, saj nisem iz sladkorja občutljiv, pomehkužen
♦ agr. konzumni sladkor; pesni sladkor; trstni in trsni sladkor; gastr. lasasti sladkor sladkorne niti, na rahlo navite na paličici v obliki kepe; vaniljin sladkor z dodatkom vanilje; med. krvni sladkor glukoza v krvi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

sládkor -órja m s -em snov. (á ọ́) potresti pecivo s ~em; ~ v kockah; kem.: enostavni ~ monosaharid; grozdni ~ glukoza; sadni ~ fruktoza; sladni ~; sestavljeni ~ polisaharid

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

sladoléd -a m (ẹ̑)
zmrznjena slaščica iz mleka, jajc, sadja in dodatkov: lizati sladoled; postreči s sladoledom / čokoladni, jagodni sladoled; mlečni, sadni sladoled

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

sladoléd -a m, snov. (ẹ̑) lizati ~; sadni ~; števn., prakt.sp. Tri ~e, prosim tri porcije sladoleda

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

služabnica -e ž služabnica: leta taku velika slushabniza im. ed. boshia, kadar je bila h' tej sadni ſmertni uri prishla ǀ Ta je ena ſlushabinza im. ed. Boshya ǀ Ti moja ſvejſta shlushabenza im. ed. ǀ Moja ſveſta shlushabniza im. ed., sberiſi ſedaj kar je tebi dopadezhe ǀ ſvoje shlushabenze tož. mn. je perglihal ǀ kateri ner obilnishi oskerbj ſvoje shushabnize tož. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

smoothie in smúti -ja [smúti] m (ȗ)
v mešalniku pripravljen napitek iz sadja ali zelenjave: smoothie lahko nadomesti obrok; degustacija smoothija; reklama za očiščevalni, okrepčilni, osvežilni smoothie / breskov, hruškov, jagodni, korenčkov, špargljev smoothie; jogurtov smoothie z dodanim jogurtom; mlečni smoothie z dodanim mlekom; sadni, zelenjavni smoothie; sadno-zelenjavni smoothie; smoothie iz jagodičevja, rdeče pese / zeleni smoothie; zimski smoothie

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

smrtni -a prid. smrtni: ta ſmertni im. ed. m greh je vezhni Saurashnik Boshy ǀ Leta je en velik Smertni im. ed. m greh ǀ njega ſmertna im. ed. ž ura ſe perblishuie ǀ nemash obeniga ſmertniga rod. ed. m greha samulzhat ǀ obeniga ſmertinga rod. ed. m greha nesauzhij ǀ neodnashaj do tvoje ſmertne rod. ed. ž urre ǀ kadar prideio h' tei sadni ſmertni daj. ed. ž uri ǀ kadarkulj ta zhlovik en ſmertni tož. ed. m greh doperneſse od G: Buga ſe lozhi ǀ en zhlovik v'ſmertni tož. ed. m greh pade ǀ ſmertni tož. ed. m put bo potila ǀ ſakaj niemu neposhlesh mezh, shibo, inu eno ſmertno tož. ed. ž glavo ǀ na nijh ſmerteno tož. ed. ž poſledno uro ǀ 30 lejt v'ſmertnim mest. ed. m grehu ſi shivil ǀ eden taistih je na ſmertni mest. ed. ž poſteli leshal ǀ Maria Diviza ſe je bila ob taisti uri ſmertni mest. ed. ž perkaſala ǀ ob vaſhi ſmertnj mest. ed. ž uri ǀ pod ſmertnim or. ed. m greham ſi bil dolshan molzhat ǀ pot ſmertnem or. ed. m greham sò dolshni otroke vuzhiti ǀ pred tvojo posledno ſmertno or. ed. ž uro ǀ Po tem sazhneo te ſmertne im. mn. ž teshave ga ohaiat ǀ de bi ſe mij vſijh nashih ſmertnih rod. mn. m grehou popolnama ſpovedali ǀ En Iud bi raijshi ſe puſtu na ſmertne tož. mn. m shlake stepsti ǀ ſpoſnaj temu Duhounimu Arzatu tuoje Smertne tož. mn. ž rane is pravo grevingo ǀ ſi tuoio dusho vmadeshela vezhkrat s'timy ſmertnimi or. mn. grehamy

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

sók -a m, mn. sokôvi tudi sóki (ọ̑)
1. tekočina v rastlinah, ki omogoča rast, razvoj: ta rastlina ima v steblu bel, strupen sok; nekatere žuželke sesajo drevesne sokove; sok korenin, plodov
// tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti: po drevju se začne že v februarju pretakati sok / drevje je v soku
2. tekoča sestavina sadeža: iztisniti sok iz limone; sok rdeče pese
// brezalkoholna pijača, narejena iz te sestavine: piti sok; sirupi in sokovi / borovničev, korenčkov, marelični sok; sadni, zelenjavni sok / elipt., pog. prosim tri soke kozarce, stekleničke soka
3. tekoč izloček nekaterih organov, žlez: matični mleček je sok, ki ga izločajo mlade čebele; dišeči, sladki sokovi cvetov / telesni, živalski sokovi
4. tekočina, ki se izloči pri dušenju, pečenju: dušiti zelenjavo v lastnem soku; sok pečenke
5. ekspr., navadno s prilastkom kar v telesu omogoča življenje, daje moč: mladostni sokovi so fante vedno bolj burili; rudnik jim je izčrpaval ves življenjski sok; rastline črpajo sokove življenja iz zemlje; pren. vstaja je črpala sokove iz podpore prebivalstva; podeželje, zaprto samo vase, brez pravih življenjskih sokov, je komaj životarilo
6. ekspr. kar dela, da je kaj živo, polno: to daje predstavi sol in sok
7. nar. gorenjsko močnik: kuhati, zabeliti sok / ajdov, koruzni sok
● nar. niti za sok ni zaslužil zelo malo je zaslužil; ekspr. dal je družbi življenjski sok svojih najlepših let življenjsko moč; pesn. sok srca kri; knjiž. upijaniti se od soka trte z vinom; ekspr. skozi osebe romana se pretaka resnični sok življenja osebe romana so življenjsko prepričljive, kot žive
♦ agr. bistri sok sadni sok iz filtriranega iztisnjenega soka; kašasti sok sadni sok iz zdrobljenih, zmletih sadežev; matični sok iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; naravni sok; sladkorni sok pridobljen iz sladkorne pese ali sladkornega trsta; biol. celični sok raztopina organskih in anorganskih snovi v rastlinski celici; prebavni sokovi izločki prebavnih žlez z encimi, ki razkrajajo hrano pri prebavljanju; želodčni sok prebavni sok, ki ga izloča želodčna sluznica; med. telesni sokovi po Galenu arterijska in venozna kri, sluz in žolč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

suflé -êja m (ẹ̑ ȇ)
gastr. zelo rahla sladica iz jajc, sladkorja, maščobe in dodatkov, na hitro pečena v pečici: sufleji in narastki / čokoladni, sadni sufle

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

svežíti -ím tudi svéžiti -im nedov. (ī í; ẹ̑)
1. povzročati, da postane kaj bolj sveže, čisto: deževne kaplje so svežile listje; veter sveži ozračje
// povzročati, da se kdo duševno in telesno bolje počuti: sadni sokovi so ga svežili; svežiti se z mrzlo vodo
2. nav. ekspr. povzročati, da postane kaj spet navzoče v zavesti: svežiti komu spomin na stare čase
3. ekspr. delati, da postane kaj spet bolj vidno, izrazito: svežiti barve, vzorce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

svežíti -ím tudi svéžiti -im nedov. svêži -íte tudi -i -ite, -èč -éča; -íl -íla tudi -il -ila, -ít tudi -it, -èn -êna tudi -en -ena; svežênje tudi svéženje (í/ȋ í; ẹ̑) koga/kaj Sadni sokovi so ga svežili; Veter ~i ozračje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

tal -a m 1. del: noge ſo ta sadni tal im. ed. tiga shivota ǀ try Sijni, inu ſedem Hzherij imela, katerih vekshi tall im. ed. duhouni ſo bili ratali ǀ vekshi tal tož. ed. teh sholnerjou bó pobitih ǀ vekshi tall tož. ed. ludy je bil pod bandero Chriſtuſa Jeſuſa perpravil ǀ Parmenio je bil ſturil na grob Alexandra tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ſareſat dua talla tož. dv. tigà ſvetà, namrezh Aſio, inu Europo ǀ kadar edn eno hisho hozhe ſydat, ima gledat de vſy tali im. mn. hishe ſe prau slihaio 2. delež: nebote talla rod. ed. v'Nebeſſih s'mano imeli na svoj tal pripraviti dov. pridobiti na svojo stran: hudizh ſe pofliſſa shene na ſvoj tall perpravit nedol., de potle one druge ſapeleio, katere ſam hudizh ſi neupa ſapelat ǀ Judouska Gospoda, je miſlila koku bi mogla S. Jacoba na ſvoj tall perpravit nedol., de bi Vera Chriſtuſaua tulikajn gori ne iemala na tal priti dov. biti dobljen: Zhe pak vam je ena taku huda shena na tal prishla del. ed. ž je vasha shkoda, ſakaj nejſte eno dobro vſeli ← bav. nem. tāl < srvnem. teil ‛del’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

tramínec tramínca samostalnik moškega spola [tramínəc] STALNE ZVEZE: dišeči traminec
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Traminer po kraju Tramin na Južnem Tirolskem - več ...
trata
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

travnik
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

trnac

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

ura -e ž ura, tj. 1. časovna enota: ta menih 300. lejt je poshlushal to tizhizo, ter njemu ſe je ſdela ena ſama ura im. ed. ǀ en firtilz ure rod. ed. n'hozhesh obernjt, de bi Boshijo gnado vudubil ǀ Masha terpi polli urre rod. ed. ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre rod. ed. na vashom obrasu terpèti ǀ Tiza danas po luffti lejta, zhes eno uro tož. ed. Jagar jo vſtreli ǀ cello urro tož. ed. ſe nei ganil is meiſta ǀ meni k'troshtu nemorite, inu n'hozhete eno ſamo vro tož. ed. s'mano zhuti ǀ koku letu more biti, de veni uri mest. ed. ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu ǀ veni urri mest. ed. te ner bogatishi obusha ǀ v eni vri mest. ed. vſy bi pomerli ǀ duej celli urri tož. dv. je v'Nebeſſa gledal ǀ Tvoie leita, inu ure im. mn. ſo pretekle ǀ je bilù ſhteri vre im. mn. Kar je bil vmerl ǀ veliku urr rod. mn. od velike ſlatkusti je bila samaknena ǀ morje 6. ur rod. mn. raſte, 6. ur rod. mn. doli Iamle ǀ Ti kateri bodeſh ure tož. mn., inu ure tož. mn. pred enem zhlovekam gologlauu stal ǀ je viſſil nikar dvej, ali try urre tož. mn., ampak dua cella dny ǀ vij ſi vppate pres greha vrre tož. mn., inu vrre tož. mn. vaſsovati, ſmejati, pleſsati ǀ Shene pak ure tož. mn., inu vre tož. mn. ſe v'shpegu gledaio ǀ v' sheſteh urrah mest. mn. kuga je bila pomorila 70000. pershon ǀ ſtu, in ſeſtdeſset mil je bil ſturil po morij pres zholna, na ſvojm plajshu ſtoyezh v' 6. urah mest. mn. 2. (določen) čas: ura im. ed. pride de ſledni ima na ſvoj dum pojti ǀ kadar ſe je perblishovala njegova sadna ura im. ed. ǀ njegova ſmertna ura im. ed. ſe perblishvie ǀ njega pusledna ura im. ed. ſe je perblishuala ǀ Bo urra im. ed. prishla, de obedua ſe bota kaſſala ǀ vra im. ed. nje poroda ſe perblishuje ǀ nihdar nej ure rod. ed. de bi kaj hudiga ne bilu ǀ neodnashaj do tvoje ſmertne urre rod. ed. ǀ do poſledne vaſhe vre rod. ed. odnashate pokuro ſturiti ǀ kadar je bila h' tej sadni ſmertni uri daj. ed. prishla ǀ S: Thomash Aquinates njega pusledno uro tož. ed. je lete S. beſsede piſsal ǀ kakor ſe njemu godj to pusledno urro tož. ed. ǀ Hozhesh tuojo pusledno vro tož. ed. potroshtan biti ǀ ob vaſhi ſmertnj uri mest. ed. ǀ vſy Judy ob eni gvishni urri mest. ed. ſo imeli konzani biti ǀ ſi ſo beſsedo dale ob eni gvishni vri mest. ed. vKupaj priti 3. priprava za merjenje časa: fliſſik kakor ura im. ed., katera nikuli s'myram neſtoj ǀ kakor je shlishala 11. biti na uri mest. ed. je uſe v' shtihi puſtila, inu damu tekla rekozh ǀ cell dan shlishimo ſgonit, inu ure tož. mn. biti ← srvnem. ūre ← stfrc. (h)ore < lat. hōra ← gr. ὥρα ‛doba, čas, ura’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín] STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...
vitamínsko prislov [vitamínsko] ETIMOLOGIJA: ↑vitaminski
vižati nedov., F13, dictatrix, ena viṡharza, katera druge viṡha, kai imajo délati; dirigere, â dirigo, viṡhati, rovnati, porovnati, voditi; gerens bella, kateri voiṡkè viṡha, pela, inu ſe voiṡkuje; gerere, noſſiti, viṡhati, ſpraviti; gubernaculum, -li, Timón, kateri v'barkah od ṡadai viṡha, kreta, rovna, inu obrazha tó barko; gubernare, viṡhati, oblaſtovati; viṡha, visha, mos, regit, ritus; navicularius, -rÿ, naviculator, tá kateri tó ladjo viṡha; praesultor, -oris, naprei pleſſaviz, kateri tá ples vodi, ali viṡha; rector temonis, tá kateri v'barki rudu, ali taiſti ṡadnî rép rovná, ali viṡha; rectrix, -cis, vladarza, katera viṡha, ali goſpoduje; regere, viṡhati, krailovati, ladati, regirati, goſpodovati, rovnati; tenere provinciam, deṡhelo derṡhati, ali viṡhati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

vočnjak

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

vŕt -a m, mn. vrtôvi (ȓ ŕ)
1. manjše zemljišče, navadno blizu hiše, na katerem raste trava, drevje, se goji vrtnina, okrasne rastline: okrog hiše je vrt; urediti vrt; iti na vrt; delati na vrtu; lep, velik vrt; vaški vrtovi; uta na vrtu; kupiti hišo z vrtom / biološki vrt na katerem se prideluje brez uporabe kemičnih gnojil in kemičnih pripravkov za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevela; cvetlični, okrasni, zelenjavni vrt; sadni vrt sadovnjak
// ekspr. drevje, cvetje, ki raste na takem zemljišču: vrt je že ozelenel; cvetoč vrt
2. negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem, navadno za sprehode, oddih: gostje se sprehajajo po vrtu; grajski, samostanski vrt / bivalni vrt urejen za sprostitev, druženje; vatikanski vrtovi / vznes. božji vrt pokopališče; knjiž. edenski vrt raj, paradiž; star. javni vrt park; vznes. vrt miru pokopališče
// ekspr. območje posebnih naravnih lepot: Slovenija naj bi bila vrt Evrope / cvetje iz vrtov književnosti
3. posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega lokala: restavracija ima vrt; na vrtu ne strežemo / gostilniški vrt
4. s prilastkom zemljišče, na katerem se gojijo rastline, živali, zlasti za študijske in splošnoizobraževalne namene: botanični, pomološki vrt; šolski vrt; živalski vrt
● viseči vrtovi nekdaj terasasti vrtovi v kraljevem gradu v Babilonu
♦ vrtn. okenski vrt okno, prirejeno za gojitev rastlin; zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

vŕt -a m, mn. vrtôvi (ȓ ŕ) botanični, samostanski ~; grede na ~u; sadni ~ sadovnjak; poud.: cvetoč ~ |drevje, cvetje|; Slovenija kot ~ Evrope |področje naravnih lepot|; neobč. edenski ~ raj, paradiž

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

vrt
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

vrtčič

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

vrtec

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

vrtič

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

vrtiček

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

vrto

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

zadnji sam., F9, adsummum, k'vekſhimu, k'ẛadnîmu, narvezh; deniquè, k'ẛadnîmu, h'konzu; extremò, k'ṡadnîmu; extremum, extremitas, konez, tú ṡadnîe; extremus, tá ṡadnî, ali ta na kraju; posticus, -a, -um, tá ṡadnî; praeposterus, -a, -um, napúk, naṡai, ta ṡadnî, ta cilú ṡadnĵ; ultimatim, k'ṡadnîmu
  1. zadnjejši , citerior, ta ẛadnîſhi
  1. najzadnji , F3, noviſsimus, -a, -um, tá puſledni, ta narṡadnî; omnium ultimus, tá narṡadnî; ultimus, -a, -um, puſlednî, ta narṡadnî

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

zadnji prid., F17, aplustre, vel sumitas puppis, viſſokúſt tega ẛadnîga kerma v'ladji; posticum, -ci, ta ṡadnîa vratiza per hiſhi; puppis, -is, ta ṡadni konez v'ladji, ali v'barki; supremus suis annis, v'ſvoih ṡadnih leitih
  1. najzadnji , F4, postremus, -a, -um, puſlednî, narṡadnî; supremò, k'ṡadnîmu, k'narẛadnîmu; supremus, -a, -um, narṡgurnî, narpervi, ali narṡadnî; supremus suis annis, v'ſvoji narṡadnî ſtaroſti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

zadnji -a prid. zadnji: premislite de morebiti bo ta sadni im. ed. m vaſſ poſt ǀ Smert je ſadni im. ed. m ſen ǀ je vidil de ſe njegova ſadna im. ed. ž urra perblishuje ǀ ta sadna im. ed. ž minuta vasha ſe perblishuie ǀ tu sadnu im. ed. s, inu puslednu dellu, kateru k'nuzu, inu k'Isvelizhejnu tèh vernih Dush je bil poslal S. Duhà s'Nebes podt podobo tiga ognia ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga rod. ed. m Kakor en leuu ǀ ne bom zhakal do sadne rod. ed. ž minute ǀ Krajliza ſaba je bila prishla od ſadne rod. ed. ž pokrajne te ſemle ǀ letemu ſadnimu daj. ed. m njega presheshna krajliza je bila saudala ǀ kadar je bila h' tej sadni daj. ed. ž ſmertni uri prishla ǀ h' taiſti ſadni daj. ed. ž minuti ſe perbishlujemo ǀ kadar pride h' temu ſadnimu daj. ed. s dobrimu dellu ǀ kadar pak napolni taiſto vago, ali mero, tu je de ta ſadni tož. ed. m greh doperneſe ǀ jeſt yh vabem premishlovati taiſto ſadno tož. ed. ž minuto nashiga lebna ǀ na sadno tož. ed. ž mojo uro jeſt ſim perſilen ſe jokat ǀ Polj. Bernard to ſadnio tož. ed. ž Masho bere ǀ Menite taisto sadnio tož. ed. ž uro milost, inu gnado ſproſsit od G: Boga ǀ bom tebe shtrajfal, inu na tusadnie +tož. ed. s mejstu v'pakal poſtavil ǀ G. Bug nas je poklizal ob tem ſadnim mest. ed. m zhaſſu na ſvejt ǀ JESVS per taiſti sadni mest. ed. ž zhudni vezhery je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje ſvete roke ǀ kakor ob taiſti saidni mest. ed. ž minuti ǀ s' taiſtem sadnim or. ed. m greham je bil vago obloshil ǀ Kadar Amalechitery ſo pregainali Iſraeliterie nyh grehy she nej ſo bily napolnili nyh mero … kadar pak ſó bily prevagali s' tem sadnem or. ed. m ǀ ta ſadna im. dv. m bodò Enoh, inu Elias, katera is' Paradisha bode na ſvejt poſlal ǀ ty sadni im. mn. m is ſame lubesni ſo shli dellat ǀ ty sadnj im. mn. m is lubesni ſo shli dellat Goſpudu ǀ Krajliza Saba is sadnih rod. mn. pokrain te semle je bila prishla v' Jeruſalem ǀ Samerkajte Nem. Nem. lete sadne tož. mn. ž beſſede ǀ zhes lete sadnie tož. mn. ž beſsede Ludovicus de Ponte, taku piſse ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti … Kojn is sadnimi or. mn. nogami shvigat presež.> sa volo tiga bosh shnim na tem nar sadnimu daj. ed. m ſtolu v'pakli ſedel ǀ Eno masho to ner ſadnio tož. ed. ž shlishite, inu she per taiſti vekshi dell shuazate do zadnjega do konca življenja: Ne bom tudi zhakal do ſadniga ſe ſpovedat k zadnjemu nazadnje: k ſadnimu saſpi veni ſenzi ǀ k' sadnimu zaga, ter ſe obejſſi ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame ǀ Vratar ga dolgu yszhe, k'ſadnimu per Altarju ga najde ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval ǀ h'sadnimu oblubi de hozhe dovekoma poſabit na vſe pregrehe ǀ kadar h'temu ksadnimu bodo prishli ym bom nyh deshelo vſel ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal, 33. lejt veliku terpel, inu k' ſnadnimu na krishi per vbit, umerl

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

zadnji pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

zadnjikrat prisl. zadnjikrat: sa ta sadnikrat ſe ſo kushali ǀ kadar ta sadnikrat Bukve v' roko vſame ǀ kadar ſò ta ſadni krat v' verti Gethſeſnani s' Chriſtuſam molili

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

zagvišati -am dov. zagotoviti: Sturite taKu, ter vaſs sagvisham 1. ed. de ne bote greshili ǀ vaſs ſagvisham 1. ed., de norzhie tiga ſvejta vam bodo preshle ǀ taku vaſs saguisham 1. ed. de tudi taisto pusledno uro bote te S. miſli imeli ǀ ta Nebeski Arzat tebe sagvisha 3. ed. de bosh osdravil ǀ naſs saguisha 3. ed. de ne bomo obeniga pomankajna imeli ǀ S. Chryſoſtomus ſagvisha 3. ed., de ta kateri tiga premishluje v'greh ne pade ǀ ſam ſyn Boshy vaſſ ſaguisha 3. ed. ǀ Hvala, inu zhast bodi do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu, de naſs sagviſha 3. ed., inu oblubi de naſs bo vſelej oſkerbel s'tem Kar je sa nashe shivejne trèba ǀ takorshne Bug nej sagvishal del. ed. m, de ym hozhe dati Nebeſku krajleſtvu ǀ gdu je tebe saguishal del. ed. m de nebo leta greh ta sadni ǀ ſama Maria Diviza je bila S: Brido ſagvishala del. ed. ž, k'nij rekozh zagvišati se zagotoviti si: ty pervi pak nej ſo hoteli pojti v' vinogrod, ampak de ſo poprei sglihali, inu ſe sagvishali del. mn. m sa lon → zagvišnati, → gvišen

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

zatilek m, F4, cervix, ẛatilik, vrát, ẛatilnik; occipitium, ſinik, ali ṡatilik; occiput, -tis, ṡatilnik, ṡatilik, ta sadnî plat glavè; occiput, -tis, ṡatilnik, ṡatilik

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

zatilnik m, F3, cervix, ẛatilik, vrát, ẛatilnik; occiput, -tis, ṡatilnik, ṡatilik, ta sadnî plat glavè; occiput, -tis, ṡatilnik, ṡatilik

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

zavárek -rka m (ȃ)
snov, ki se pripravi s kuhanjem; zvarek2: mazati se z zavarkom; zavarek iz hrastovega lubja
● star. sadni zavarek vkuhano sadje, kompot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

zdríz -a m (ȋ)
1. rahla, poltrda, navadno grudičasta snov z veliko vode: jajčeca obdaja zdriz; brezbarven zdriz / sluzast zdriz
// temu podobna snov sploh: od živali je ostala le kepa krvavega zdriza
2. knjiž. strjen sadni sok, ki se predhodno prekuha z dodatkom želatine ali pektina; žele: delati, pripravljati zdrize / malinov zdriz; zdriz iz robidnic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

zink

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

žámeten žámetna žámetno pridevnik [žámetən] STALNE ZVEZE: žametna črnina
ETIMOLOGIJA: ↑žamet

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

želé -êja m (ẹ̑ ȇ)
1. strjen sadni sok, ki se predhodno prekuha z dodatkom želatine ali pektina, zdriz: jesti, kuhati žele; preliti z želejem; marmelade in želeji / jabolčni, pomarančni, ribezov žele
2. prozorno ali prosojno zdrizasto mazilo, krema: namazati lase z želejem; glicerinski žele; žele za nohte
// prozorna ali prosojna zdrizasta snov sploh: zmes se spremeni v žele / zobna krema v obliki želeja; v prid. rabi: žele bonboni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

želé -êja m
strjen sadni sok, ki se predhodno prekuha z dodatkom želatine ali pektinapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. zdriz

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024

živinče s, F3, concrepare, ſhuméti, arjuti, kakòr enu ẛhivinzhe, pokati; jumentum, -ti, govedu, ṡhivina, ṡhivinzhe, délovna ṡhivina; suffrago, -nis, tá ṡadnîa koṡhiza na gleiṡhnih, ṡadnî zhlein per ſléhernim ṡhivinzhetu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

život -a m 1. telo: noge ſo ta sadni tal tiga shivota rod. ed. ǀ polovizo shiuota rod. ed. spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu ǀ KAj bò s'vami, kateri ſte debeliga ſhivota rod. ed. ǀ ſe njemu pregresheo is vſijmi glidamij, inu pozhutki nijh shjvota rod. ed. ǀ kosho s'shivota rod. ed. ſo ijm tergali ǀ bi bilu nuznu nashi dushi, inu shivoti daj. ed. ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo naſh shivot tož. ed. dokler je mlad ǀ per dobrem ſdravij shiveti, lebat, inu ſhivot tož. ed. zartlati ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom shivotu mest. ed. ǀ uſij glidi ſe ſo na nyh shiuotu mest. ed. tresli ǀ shlovik ima tulikain glidu v'shivotu mest. ed., kulikain dny je v'lejtu ǀ tudi na shivoti mest. ed. veliko bolezhino je pozhutil ǀ hodite po semli s' shivotam or. ed., inu s' ſerzam mislite na nebeſſa 2. življenje: videozh to veliko neuarnost ſvojga shivota rod. ed. ǀ ta bolni pohleunu sazhne Ceſarja proſsit de bi hotel njegovimu shivotu daj. ed. trij ſame dnij odlog dati ǀ sholnerij vagaio nijh shivot tož. ed., de bi li krajlu mogli vſtrezhi ǀ danaſs ſe imenuje en dober Pastir, kateri da svoj shivot tož. ed. sa ouze ǀ Kadar bi taushent shivotu rod. mn. bil imel, vse rat, inu volnu sa zhast Chriſtuſavo bi bil sgubil

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Število zadetkov: 157