Tiskanje

divjaka ► divˈjaːka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lesníka -e ž (í)
samorasla, necepljena jablana ali njen sad: posekati lesniko; drobne, trpke lesnike; krivenčasta lesnika na gmajni
// slabš. slabo, drobno jabolko sploh: kdo bo jedel te lesnike
● ekspr. ugrizniti v lesniko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lesníka -e ž (í) |samorasla, necepljena jablana|: posekati ~o; mn., snov. košara lesnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lesníka -e ž

samorasla, necepljena jablana ali njen sad

SINONIMI:

divja jablana, redk. divje jabolko, nar. lesničnik, nar. lesnjača

GLEJ ŠE SINONIM: jabolko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

lesnika [lesníka] samostalnik ženskega spola

samorasla, divja hruška; lesnika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lesníka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lesnika ► lėsˈniːka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

motovílec -lca [motoviu̯ca] m (ȋ)
rastlina, navadno samorasla, s podolgovatimi listi, ki se uporabljajo kot solata: nabirati, osnažiti, pripraviti motovilec; cena motovilca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

motovilec ► matȯˈviːu̯c -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

rogàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima rogove: rogate živali / čreda rogate živine goved / kot vzklik tristo rogatih hudičev
// ki ima velike rogove: rogat vol
● knjiž. rogati mož prevarani (zakonski) mož; ekspr. rogata gora gora z zelo koničastimi vrhovi; preg. nevesta bogata je rada rogata bogata nevesta je navadno oblastna, prevzetna
♦ bot. rogata vijolica samorasla ali vrtna rastlina z velikimi cveti, ki imajo spodnji list podaljšan v ostrogo, Viola cornuta; sam.:, evfem. zapisal se je rogatemu hudiču / kot vzklik tristo rogatih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

samorásel -sla -o [samorasəu̯] prid. (ā á)
1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorasla rastlina; samoraslo drevo
2. ki se oblikuje sam, brez pomoči, vpliva drugega: to so samorasli ljudje; samorasel rod; samorasel umetnik / samorasla kultura naroda
● knjiž. samoraslih misli ni imel izvirnih, originalnih; ker je bil samorasla osebnost, nanj ni bilo mogoče vplivati samostojna, neodvisna

samoráslo

prisl.:

samoraslo ustvarjati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

samorȃseł, -sla, adj. wildwachsend, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; samorasla zel, eine von der Natur ohne Pflege hervorgebrachte Pflanze, Cig.; samorasli hmelj, der Rasenhopfen, Cig.; — samorasli kamen, der natürliche Stein, Cig.; samoraslo žveplo, der Jungfernschwefel, Cig.; — urwüchsig, Jan.; originell: s. izraz, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

samorásten -tna -o (á; ȃ) neobč.: ~a rastlina samorasla; ~a umetnina izvirna, originalna
samorástnost -i ž, pojm. (á; ȃ) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

samorȃstka, f. samorastno drevo: črešnja s. = samorasla črešnja, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

samorástnica -e ž (ȃ) knjiž.
1. umetnica, zlasti likovna, brez akademske, strokovne izobrazbe: razstava likovnih samorastnic
2. samorasla rastlina, samoraslo drevo: ta rastlina ni samorastnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

samorástnik -a m (ȃ)
1. ekspr. kdor mora zaradi neprimernih, težkih življenjskih razmer skrbeti za svoj obstoj sam, se vzgajati sam: ta človek je samorastnik; grenka mladost samorastnikov / tamkajšnja tovarna je pravzaprav samorastnik / Prežihov Voranc, Samorastniki
2. knjiž. umetnik, zlasti likovni, brez akademske, strokovne izobrazbe: v novi galeriji razstavljajo samorastniki; likovni samorastnik / pisatelj samorastnik
3. knjiž. samorasla rastlina, samoraslo drevo: to drevo je samorastnik; kislica, lapuh in drugi samorastniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.