Å -- [á] m, simb. (ȃ) angstrem
á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-
Á1 Á-ja tudi Á -- m, prva oblika z -em (ȃ; ȃ) |ime črke|: veliki ~; tiskani A-ji; kategorija ~; vitamin ~; format ~ 5; prim. A-
á2 -- m, simb. (ȃ) ar
Á2 -- m, simb. (ȃ) amper
á3 -- ž (ȃ) druga ~; hoditi v prvo ~ ‹1. a›
AA -- [aá] m (ȃ) Adria Airways
Aachen -chna [áhən] m, zem. i. (á) |nemško mesto|: v ~u
aachenski -a -o [hə] (á)
Aachenčan -a [hə] m, preb. i. (á)
Aachenčanka -e [hə] ž, preb. i. (á)
Aalst -a [álst] m, zem. i. (ȃ) |belgijsko mesto|: v ~u
aalstski -a -o (ȃ)
Aalstčan -a m, preb. i. (ȃ)
Aalstčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Aarau -a [árav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarsko mesto|: v Aarauu
aaravski -a -o (ȃ)
Aaraučan -a m, preb. i. (ȃ)
Aaraučanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Aargau -a [árgav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarski kanton|: v Aargauu
aargavski -a -o (ȃ)
Aargaučan -a m, preb. i. (ȃ)
Aargaučanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Abadán -a m, zem. i. (ȃ) |iransko mesto|: v ~u
abadánski -a -o (ȃ)
Abadánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Abadánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Ábadon -a m, oseb. i. (ȃ) |angel smrti|
ábak -a m (ȃ) |starorimsko, starogrško računalo|
ábaka -e ž, snov. (ȃ) |tekstilna surovina|
ábakus -a m (ȃ); gl. abak
abalienácija -e [ije] ž, pojm. (á) redk. ~ posameznika od družbe odtujevanje, odtujitev
abažúr -ja m z -em (ȗ) neobč. senčnik (pri svetilki)
Abbádo -a [aba] m, oseb. i. (ȃ) |italijanski dirigent|
abbé -ja [abé -êja] m z -em člov. (ẹ̑ ȇ); gl. abe
abc abc-ja tudi abc -- [abəcə̀-ja in abecé -êja tudi abəcə̀] m, prva oblika z -em pojm. (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏) poud. |osnovno znanje|: ~ sadjarstva
Abdêra -e ž, zem. i. (ȇ) |antično grško mesto|
abdêrski -a -o (ȇ)
Abdêrčan -a m, preb. i. (ȇ)
Abdêrčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
abderít -a m, člov. (ȋ) izobr. |omejen, ozkosrčen človek|
abderítka -e ž, člov. (ȋ) izobr.
abderítski -a -o (ȋ) izobr. omejen, ozkosrčen: ~i spori
abderítskost -i ž, pojm. (ȋ) izobr. omejenost, ozkosrčnost
abdikácija -e ž, pojm. (á) odpoved (prestolu), odstop
abdómen -mna m (ọ́; ọ̑) trebuh: bolečine v ~u; metuljev ~ zadek
abdúkcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ roke |odmik|
abé -êja m z -em člov. (ẹ̑ ȇ) |duhovnik v francoskem okolju|
abêjev -a -o (ȇ)
abecéda -e ž, pojm. (ẹ̑) urediti po ~i; poud. ~ medicine |osnovno znanje|
abecédar -ja m z -em člov. (ẹ̑) poud. |učenec|; slabš. |slovničar|
abecédarica -e ž, člov. (ẹ̑) poud. |učenka|
abecédarjev -a -o (ẹ̑)
abecédaričin -a -o (ẹ̑) poud.
abecedár -ja m z -em (á) zastar. abecednik
abecéden -dna -o (ẹ̑) poud. ~e resnice |začetne, temeljne|
abecédni -a -o (ẹ̑) ~ red; slovstv. ~a vojska
abecédnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
abecédnik -a m (ẹ̑) pešaj. prvo berilo
abecédniški -a -o (ẹ̑) pešaj. ~o poglavje berila
abecédniškost -i ž, pojm. (ẹ̑) pešaj.
Ábel -a m, oseb. i. (á; ȃ) |svetopisemska oseba|
Abélard -a [abelár -ja] m z -em/-om [em] oseb. i. (ȃ) |francoski filozof in teolog|
Abelárdev -a -o in Abelárdov -a -o [-ev-] (ȃ; ȃ)
ábelstvo -a s, pojm. (á; ȃ) poud. ~ žrtev |nedolžnost|
aberácija -e ž, pojm. (á) fiz. napaka, odklon: ~ leče
Aberdeen -a [aberdín] m, zem. i. (ȋ) |škotsko mesto|: v ~u
aberdeenski -a -o (ȋ)
Aberdeenčan -a m, preb. i. (ȋ)
Aberdeenčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Abesínija -e ž, zem. i. (í) Etiopija
abesínski -a -o (ȋ)
Abesínec -nca m z -em preb. i. (ȋ)
Abesínka -e ž, preb. i. (ȋ)
Abesínčev -a -o (ȋ)
Abidján -a [džan] m, zem. i. (ȃ); gl. Abidžan
Abidžán -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v državi Slonokoščena obala|: v ~u
abidžánski -a -o (ȃ)
Abidžánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Abidžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Abidžánčev -a -o (ȃ)
àbiogenéza -e [ijo] ž, pojm. (ȁẹ̑) biol. teorija ~e
abisálen -lna -o (ȃ) globinski, globokomorski
abisálni -a -o (ȃ) ~e usedline
abisálnost -i ž, pojm. (ȃ)
abituriènt -ênta [ije] m, člov. (ȅ é) ~i klasične gimnazije
abituriêntka -e [ije] ž, člov. (ȇ)
ABK-zaščíta -e [abeká] ž, pojm. (ȃ-ȋ) voj. |atomsko-biološko-kemična zaščita|
ablácija -e ž, pojm. (á) geol. (odplakovanje, odnašanje)
ablaktácija -e ž, pojm. (á) kmet. cepiti z ~o; ~ mladičev odstavitev, prenehanje dojenja
áblativ -a m (ȃ) jezikosl. ločilnik
àbnormálen -lna -o; bolj ~ (ȁȃ) ~ razvoj nenormalen, nepravilen; biti ~ |duševno neuravnovešen; telesno, duševno nerazvit|
àbnormálnost -i ž, pojm. (ȁȃ)
abnórmen -mna -o; bolj ~ (ọ̑) ~a rast nepravilna, nenavadna; poud. ~e težave |zelo velike|
abnórmnost -i ž, pojm. (ọ̑)
abnormitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) nepravilnost, nenavadnost: ~ rasti
abolícija -e ž, pojm. (í) ~ kazenskega ukrepa razveljavitev, odprava
abolicioníst -a [ijo] m, člov. (ȋ) delovanje ~ov
abolicionístka -e [ijo] ž, člov. (ȋ)
abolicionízem -zma [ijo] m, pojm. (í) zgod. ameriški ~
abonènt -ênta m, člov. (ȅ é) ‹predplačnik, naročnik›
abonêntka -e ž, člov. (ȇ) ‹predplačnica, naročnica›
aboníran -a -o (ȋ) biti ~ v gledališču; aboniran na kaj ~ ~ časopis naročen
aboníranost -i ž, pojm. (ȋ)
abonmá -ja m z -em (ȃ) ‹predplačilo, naročilo›: imeti ~; razpisati ~; predstava izven ~a; premierski ~
aborígin -a m, člov. (ȋ) izobr. domorodec, prvotni prebivalec
aboríginka -e ž, člov. (ȋ) izobr. domorodka, prvotna prebivalka
abortív -a m, snov. (ȋ) splavilo
abórtus -a m (ọ̑) splav
ábota -e ž, pojm. (á) star. nespamet, neumnost
ábraham -a m, člov. (ȃ) šalj.: |petdesetleten moški|; srečati ~a |dočakati petdeset let|
ábrahamka -e ž, člov. (ȃ) šalj.
Ábraham -a m, oseb. i. (ȃ) |svetopisemska oseba|: očak ~
Ábraham a Sáncta Clára -a ~ ~ ~ [kt kl] m, oseb. i. (ȃ ȃ ȃ) |dunajski pridigar|
abrakadábra -e ž (ȃ) napis ~; pojm., poud. |nerazumljivo, čarovniško izražanje|
ábranek -nka m (ȃ) leskovi ~i mačice; ~ na pasji dlaki |iztrebek|
abrazíja -e ž, pojm. (ȋ) izpodjedanje, rušenje (obale); zdrav. ~ maternice izpraskanje, ostrganje
abrazív -a m, snov. (ȋ) metal. brusivo
abreviatúra -e [ija] ž (ȗ) neobč. okrajšava: zapisati ~o
abrogácija -e ž, pojm. (á) ~ odloka razveljavitev, odprava
Abrúci -ev m mn., zem. i. (ȗ) |italijansko gorovje|: v ~ih
abrúški -a -o (ȗ)
abrúpcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ kosti |odkrhnjenje, odlom|
Abrúzzi -ev [uci] m mn., zem. i. (ȗ); gl. Abruci
Ábsalom -a m, oseb. i. (ȃ) |svetopisemska oseba|
abscés -a m (ẹ̑) ognojek: ~ na kolenu
abscísa -e ž (ȋ) geom. |vodoravna črta koordinatnega sistema|
absénca -e ž (ẹ̑) neobč. manjkanje, izostanek, odsotnost: opravičiti ~o; pojm., zdrav. |omedlevica|
absénčen -čna -o (ẹ̑) zdrav. biti ~
absénčni -a -o (ẹ̑) ~o stanje
absénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑) zdrav.
absínt -a m, snov. (ȋ) |žgana pijača|
absolúcija -e ž, pojm. (ú) ver. dati ~o odvezo
absolút -a m, pojm. (ȗ) človek kot ~; filoz. |prvi vzrok|
absolúten -tna -o (ȗ) ~a disciplina brezpogojna; ~a premoč nesporna; ~a prepoved popolna, vsestranska
absolútni -a -o (ȗ) ~ vladar; ~a večina |več kot polovična|; ~a vrednost števila
absolútno -ega s, pojm. (ȗ) svet ~ega
absolútnost -i ž, pojm. (ȗ)
absolutíst -a m, člov. (ȋ) razsvetljeni ~; poud. biti ~ v družini |o vsem odločati|
absolutístka -e ž, člov. (ȋ) poud.
absolutístičen -čna -o (í) biti ~
absolutístični -a -o (í) ~ režim
absolutístičnost -i ž, pojm. (í)
absolutizácija -e ž, pojm. (á) ~ nauka |popolna, vsestranska veljavnost|
absolutízem -zma m, pojm. (í) zgod. Bachov ~
absolutórij -a m z -em pojm. (ọ́) dati odboru ~ razrešnico; |dokončanje študija|
absolútum -a m, pojm. (ȗ); gl. absolut
absolvènt -ênta m, člov. (ȅ é) ~ fakultete
absolvêntka -e ž, člov. (ȇ)
absórbcija -e ž, pojm. (ọ́); gl. absorpcija
absorbènt -ênta m, snov. (ȅ é) Les je dober ~ |dobro vpija vlago|
absorbíran -a -o (ȋ) vpit, vsrkan
absorbírani -a -o (ȋ) ~a snov
absorbíranost -i ž, pojm. (ȋ)
absórpcija -e ž, pojm. (ọ́) ~ plinov vpijanje, vsrkavanje
absorpcíjski -a -o tudi absórpcijski -a -o (ȋ; ọ́) ~ hladilnik; ~a zmogljivost vpojna zmogljivost
absorpcíjskost -i tudi absórpcijskost -i ž, pojm. (ȋ; ọ́)
absorptíven -vna -o (ȋ) vpojen, vpijajoč
absorptívni -a -o (ȋ) ~a snov
absorptívnost -i ž, pojm. (ȋ) vpojnost
abstinénca -e ž, pojm. (ẹ̑) vzdržnost, zdržnost: ~ od alkoholnih pijač
abstinénčen -čna -o (ẹ̑) vzdržnosten
abstinénčni -a -o (ẹ̑) ~a kriza; ~o društvo abstinentsko društvo
abstinénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
abstinènt -ênta m, člov. (ȅ é) vzdržen človek
abstinêntka -e ž, člov. (ȇ)
abstinêntski -a -o (é; ȇ) ~o društvo
abstinêntskost -i ž, pojm. (é; ȇ)
abstrákcija -e ž, pojm. (á) (odmišljanje, pojmovno povzemanje): metoda ~e; števn. razstavljati ~e abstraktne slike
abstrákt -a m (ȃ) napisati ~ izvleček, povzetek
abstrákten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) Govornikovo izražanje je preveč ~o nenazorno, nejasno
abstráktni -a -o (ȃ) jezikosl. ~i samostalniki pojmovni samostalniki; ~o mišljenje; ~o slikarstvo |slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje|
abstráktnost -i ž, pojm. (ȃ) prevelika ~ v članku nenazornost, nejasnost
abstraktíst -a m, člov. (ȋ) abstraktni slikar
abstraktístka -e ž, člov. (ȋ) abstraktna slikarka
abstráktum -a m, mn. izobr. abstrákta -ákt s (ȃ) pojmovno ime
abstrúzen -zna -o; bolj ~ (ȗ) izobr. težko razumljiv, nejasen: ~o izražanje
abstrúznost -i ž, pojm. (ȗ) izobr. težka razumljivost, nejasnost
absúrd -a m (ȗ) nesmisel: očiten ~
absúrden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȗ; ȗ) ~ vzrok nesmiseln; Tak rezultat se zdi ~ neverjeten, nemogoč
absúrdnost -i ž, pojm. (ȗ)
ABS-zavóre -or [abeès] ž mn. (ȅ-ọ̑) |zavorni sistem|
Ábu Békr ~ -a [kər] m, oseb. i. (ȃ ẹ́; ȃ ẹ̑) |prvi islamski kalif|
Ábu Békrov ~ -a ~ -o (ȃ ẹ́; ȃ ẹ̑)
Abukír -ja m z -em zem. i. (ȋ) |egiptovsko mesto|: v ~u
abukírski -a -o (ȋ)
Abukírčan -a m, preb. i. (ȋ)
Abukírčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
abulíja -e ž, pojm. (ȋ) psiht. brezvoljnost
abundánca -e ž, pojm. (ȃ) neobč. obilje: ~ padavin
abúzus -a m, pojm. (ȗ) izobr.: ~ položaja zloraba; ~ alkohola čezmerno uživanje
Ac -- [acé] m, simb. (ẹ̑) kem. aktinij
Academía operosórum -e ~ [akademija operozorum] ž, stvar. i. (ȋ ọ̑) ljubljanska ~ ~; prim. Akademija operozov, Akademija delavnih
accessoire -rja [aksesoár] m z -em (ȃ); gl. akcesoar
Accétto -a [aceto] m, oseb. i. (ẹ̑) |slovenski zdravnik|
áccidens -a [akc] m (ȃ) redk. akcidenca
Áccra -e [akra] ž, zem. i. (ȃ); gl. Akra
acetál -a m, snov. (ȃ) razkrajanje ~a
acétaldehíd -a m, snov. (ẹ̑ȋ) ~ v tobačnem dimu
acetát -a m, snov. (ȃ) natrijev ~; topnost ~ov v vodi
acetíl -a m (ȋ) kem. reagiranje ~a
acetilén -a m, snov. (ẹ̑) |plin|: svetiti z ~om
acetilénka -e ž (ẹ̑) prakt.sp. acetilenska svetilka
acetisál -a m, snov. (ȃ) zdrav. ~ v tabletah
acétoacetát -a m, snov. (ẹ̑ȃ) kem.
acetón -a m, snov. (ọ̑) duh po ~u
acetonuríja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav. ketonurija: bolnik z ~o
acíden -dna -o (ȋ) kisel: ~a snov
acídni -a -o (ȋ) ~a raztopina
acídnost -i ž, pojm. (ȋ) kislost
acidofílen -lna -o (ȋ) biti ~
acidofílni -a -o (ȋ) ~a rastlina
acidofílnost -i ž, pojm. (ȋ)
acidóza -e ž, pojm. (ọ̑) zdrav. |zastrupitev|: umreti za ~o
àcíkličen -čna -o (ȁí) ~ potek
àcíklični -a -o (ȁí) kem. ~e spojine
àcíkličnost -i ž, pojm. (ȁí)
Aconcágua -e [akonkagva] ž, zem. i. (ȃ) |gora v Andih|: na ~i
aconcágovski -a -o (ȃ)
acrylán -a [akrilan] m, snov. (ȃ); gl. akrilan
Áda -e ž, oseb. i. (ȃ)
adágio1 -a [adadžo] m z -em (ȃ) |skladba|: ~ v a-molu
Ádam -a m, oseb. i. (ȃ)
Adámič -a m z -em oseb. i., psp (ȃ)
Adámička -e ž, oseb. i. (ȃ) ljud.
Adámičev -a -o (ȃ)
adamít -a m, člov. (ȋ) |pripadnik krščanske ločine|: nazori ~ov
adamítka -e ž, člov. (ȋ)
ádamovec -vca tudi adámovec -vca m z -em (ȃ; ȃ) adamovo jabolko
adaptabílen -lna -o; bolj ~ (ȋ) prilagodljiv: ~ organ
adaptabílnost -i ž, pojm. (ȋ) prilagodljivost
adaptácija -e ž, pojm. (á) ~ organizma prilagoditev, prilagajanje (okolju); ~ podstrešja preureditev, prenovitev; števn. ~e besedil priredbe, predelave
adápter -ja m z -em (á; ȃ) ~ za televizor ‹prilagojevalo›
adaptêr -ja m z -em člov. (ȇ) ‹prilagojevalec›
adaptêrka -e ž, člov. (ȇ) ‹prilagojevalka›
adaptêrjev -a -o (ȇ)
adaptíran -a -o (ȋ) ~i prostori preurejeni, prenovljeni
adaptírani -a -o (ȋ) barvno ~e živali prilagojene živali
adaptíranost -i ž, pojm. (ȋ)
Addison -a [édi] m, oseb. i. (ẹ̑) |angleški zdravnik|
adekvát -a m (ȃ) ustreznik: prevajalski ~
adekváten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ustrezen, enakovreden: najti ~ izraz
adekvátnost -i ž, pojm. (ȃ) ustreznost, enakovrednost
Adeláide -- [ajd-] ž, zem. i. (ȃ); gl. Adelajda
Adelájda -e ž, zem. i. (ȃ) |avstralsko mesto|: v ~i
adelájdski -a -o (ȃ)
Adelájdčan -a m, preb. i. (ȃ)
Adelájdčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Ádenauer -ja [ave] m z -em oseb. i. (ȃ) |nemški kancler|
Ádenauerjev -a -o (ȃ)
adénda -énd s mn. (ẹ̑) izobr. |dostavki|
adenítis -a m, pojm. (ȋ) zdrav. |vnetje žrelnice|
adenóm -a m (ọ̑) zdrav. žlezna bula: ~ ščitnice
adépt -a m, člov. (ẹ̑) izobr.: mladi ~i modernistične šole izbrani učenci; ~i panslavizma privrženci
adéptka -e ž, člov. (ẹ̑) izobr.
adherénten -tna -o (ẹ̑) |sprijet, zraščen|
adheréntni -a -o (ẹ̑) zdrav. ~a pljučna mrena
adheréntnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
adhezíja -e ž, pojm. (ȋ) fiz. |sila|; zdrav. |zraslost, zraščenost|
adhezíjski -a -o (ȋ) fiz. ~a sila
adhezíjskost -i ž, pojm. (ȋ) fiz.
adhezíven -vna -o (ȋ)
adhezívni -a -o (ȋ) fiz. ~a snov |lepljiva|
adhezívnost -i ž, pojm. (ȋ) fiz. |lepljivost|
adiabáta -e [ija] ž (ȃ) fiz. |krivulja|
adícija -e ž, pojm. (í) seštevanje; ~ motivov |dodajanje|
adíjo1 -- m (ȋ) pozdraviti z glasnim ~; neknj. pog. reči komu ~ |prenehati imeti (ljubezensko) zvezo s kom|
Ádis Abéba ~ -e ž, zem. i. (ȃ ẹ̑) |glavno mesto Etiopije|: v ~ ~i
adisabébski -a -o (ẹ̑)
Adisabébčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Adisabébčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
aditív -a m, snov. (ȋ) |dodatek|: ~ v konzervi
Adíža -e ž, zem. i. (ȋ) |italijanska reka|
adíški -a -o (ȋ)
ádjektiv -a m, mn. izobr. ádjektiva -iv s (ȃ) pridevnik
adjektíven -vna -o (ȋ) pridevniški
adjektívni -a -o (ȋ) ~a besedna zveza
adjektívnost -i ž, pojm. (ȋ) pridevniškost
adjúnkt -a m, člov. (ȗ) pristav: sodni ~
adjutánt -a m, člov. (á) pribočnik: kraljevi ~
adjutantúra -e ž (ȗ) |urad|: prošnja na ~o
adjútor -ja m z -em člov. (ȗ) izobr. pomočnik
adjútorjev -a -o (ȗ) izobr.
adjútum -a m (ȗ) neobč. denarna pomoč
adjuvánt -a m, snov. (á; ȃ á) |sestavina zdravila|
adlátus -a m, člov. (ȃ) neobč. pomočnik, namestnik: ministrov ~
adlátusinja -e ž, člov. (ȃ) neobč. pomočnica, namestnica
Ádler -ja m z -em oseb. i. (ȃ á) |avstrijski psihiater|
Ádlerjev -a -o (ȃ)
Ádlešiči -ev m mn., zem. i. (ȃ) v ~ih
ádlešiški -a -o (ȃ)
Ádlešičan -a m, preb. i. (ȃ)
Ádlešičanka -e ž, preb. i. (ȃ)
adligát -a m (ȃ) biblio. privezek
administrácija -e ž, pojm. (á) pisarniško delo; upravljanje, uprava; števn. funkcionarji ~e |upravnega organa|; zglasiti se v ~i v pisarni; ameriška ~ vlada
administratíva -e ž (ȋ) redk. funkcionarji ~e uprave; pojm., žarg. ~ in proizvodnja pisarniško poslovanje
administratívec -vca m z -em člov. (ȋ) žarg. upravni uslužbenec
administratívka -e ž, člov. (ȋ) žarg. upravna uslužbenka
administratívčev -a -o (ȋ) žarg.
administratíven -vna -o (ȋ) upraven
administratívni -a -o (ȋ) ~ organ; ~e zadeve; ~i opravki pisarniški opravki
administratívnost -i ž, pojm. (ȋ)
administrátor -ja m z -em člov. (ȃ) pisarniški uslužbenec; upravnik, upravitelj
administrátorka -e ž, člov. (ȃ)
administrátorjev -a -o (ȃ)
administratúra -e ž (ȗ) apostolska ~
admirál1 -a m, člov. (ȃ)
admirálka -e ž, člov. (ȃ)
admirál2 -a m živ. (ȃ) |metulj|
admiralitéta -e ž (ẹ̑) stavba britanske ~e; skup. admiralski zbor, admirali
admisíja -e ž, pojm. (ȋ) strojn. |puščanje pare v parno turbino|
Ádmont -a m, zem. i. (ȃ) |avstrijsko mesto|: v ~u
ádmontski -a -o (ȃ)
Ádmontčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ádmontčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
adnéks -a m (ẹ̑) zdrav. privesek, dodatek: kožni, maternični ~
adnotácija -e ž, pojm. (á) pravn. zaznamba
adolescénca -e ž, pojm. (ẹ̑) mladostna doba: preživljati ~o
adolescénčen -čna -o (ẹ̑) mladosten, mladostniški
adolescénčni -a -o (ẹ̑) ~ izbruh
adolescénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑) mladostnost, mladostniškost
adolescènt -ênta m, člov. (ȅ é) mladostnik
adolescêntka -e ž, člov. (ȇ) mladostnica
Ádolf -a m, oseb. i. (ȃ)
Adonáj -a m z -em oseb. i. (ȃ) |naziv za Boga|
Adonájev -a -o (ȃ)
adópcija -e ž, pojm. (ọ́) posvojitev: ~ otroka
adoptánt -a m, člov. (á; ȃ á) posvojitelj
adoptántka -e ž, člov. (ȃ) posvojiteljica
adoptíran -a -o (ȋ) posvojen
adoptírani -a -o (ȋ) ~ otrok posvojenec
adoptíranost -i ž, pojm. (ȋ) posvojenost
adoptíranec -nca m z -em člov. (ȋ) posvojenec
adoptíranka -e ž, člov. (ȋ) posvojenka
adoptírančev -a -o (ȋ)
adoptíven -vna -o (ȋ)
adoptívni -a -o (ȋ) ~ oče posvojitelj; ~ sin posvojenec
adoptívnost -i ž, pojm. (ȋ)
adorácija -e ž, pojm. (á) izobr. čaščenje
adorátor -ja m z -em člov. (ȃ) izobr. častilec, oboževalec
adorátorka -e ž, člov. (ȃ) izobr. častilka, oboževalka
adorátorjev -a -o (ȃ) izobr.
adráš -a m z -em (á) rastl. črnika
adrenalín -a m, snov. (ȋ) |hormon|: ~ v krvi
adrésa -e ž (ẹ̑) neobč. naslov
adresánt -a m, člov. (á; ȃ á) odpošiljatelj
adresántka -e ž, člov. (ȃ) odpošiljateljica
adresár -ja m z -em (á) seznam naslovov, imenik
adresát -a m, člov. (ȃ) naslovljenec, naslovnik
adresátka -e ž, člov. (ȃ) naslovljenka, naslovnica
adréselj -slja m z -em (ẹ́) pokr. dresen
Ádria -e [ija] ž (ȃ) prakt.sp. Adria Airways
Ádrijin -a -o (ȃ) prakt.sp. ~a letala letala Adrie Airways
Adria Airways ~e -- [ádrija êrvejs] ž, stvar. i. (ȃ ȇ) |slovenska letalska družba|: delati pri ~i ~
Adriján -a m, oseb. i. (ȃ)
Adrijána -e ž, oseb. i. (ȃ)
adsorbènt -ênta m, snov. (ȅ é) učinkovit ~
adsórpcija -e ž, pojm. (ọ́) fiz. |vezanje; zgoščevanje|: pospešiti ~o
adsorptíven -vna -o (ȋ)
adsorptívni -a -o (ȋ) fiz. ~e snovi
adsorptívnost -i ž, pojm. (ȋ) fiz.
adstrát -a m (ȃ) jezikosl. romanski ~ v slovenskem jeziku
adstríngens -a m, snov. (ȋ) |zdravilo|: ~ zmanjšuje krvavitev
adstringènt -ênta m, snov. (ȅ é) adstringens
adúkcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ noge |primik|
adulár -ja m z -em snov. (ȃ) |rudnina|
adúlt -a m, člov. (ȗ) odrasli: izobraževanje ~ov
adúltinja -e ž, člov. (ȗ) odrasla
adultêrij -a m z -em pojm. (é) prešuštvo
adumbrán -a m, snov. (ȃ) |zdravilo|: dati bolniku ~
Á-dúr -a m, pojm. (ȃ-ȗ) glasb.
adút -a m, tudi živ. (ȗ) vzeti karte z ~om; poud. biti glavni ~ moštva |biti najboljši igralec|
advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu pojm. (ȅ é) zadnja nedelja v ~u
adventíst -a m, člov. (ȋ) ver. srečanje ~ov
adventístka -e ž, člov. (ȋ) ver.
adventíven -vna -o (ȋ) nadomesten
adventívni -a -o (ȋ) ~e korenine
adventívnost -i ž, pojm. (ȋ) nadomestnost
advêrb -a m (ȇ) prislov
advokát -a m, člov. (ȃ) izročiti zadevo ~u odvetniku; poud. Ne bom tvoj ~ |zagovornik|
advokátka -e ž, člov. (ȃ) odvetnica
advokatúra -e ž, pojm. (ȗ) odvetništvo: posvetiti se ~i; števn. ~ v prvem nadstropju
AEG AEG-ja tudi AEG -- [aegé -êja tudi aegé] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ẹ̑) |nemško podjetje|
aeríran -a -o (ȋ) grad. ozračen
aerírani -a -o (ȋ) ~ beton
aeríranost -i ž, pojm. (ȋ) grad. ozračenost
Aêro -a m, stvar. i. (ȇ) |tovarna|
aeróben -bna -o (ọ̑) biol.
aeróbni -a -o (ọ̑) ~e bakterije
aeróbnost -i ž, pojm. (ọ̑) biol.
aeróbika -e ž, pojm. (ọ́; ọ̑) |telovadba|: ukvarjati se z ~o
aerobús -a m (ȗ) |letalo|
aerodróm -a m (ọ̑) letališče
aerofagíja -e ž, pojm. (ȋ) |bolezensko požiranje zraka|
Aeroflót -a m, stvar. i. (ọ̑) |ruska letalska družba|
Aeroflótov -a -o (ọ̑) ~a letala
aêrofotografíja -e ž, pojm. (ȇȋ) ukvarjati se z ~o; števn. narediti ~o
aêrofotogrametríja -e ž, pojm. (ȇȋ) ~ gozdov
aêrohidroplán -a m (ȇȃ) |letalo|
aêroklúb -a m (ȇȗ) letalski klub
aerolít -a m (ȋ) |kamniti meteorit|: padec ~a
aerométer -tra m (ẹ́) poskus z ~om
aêromíting -a m (ȇȋ) letalski miting
aeronávt -a m, člov. (ȃ) letalec; zrakoplovec
aeronávtka -e ž, člov. (ȃ) letalka; zrakoplovka
aeronávtika -e ž, pojm. (á) letalstvo; zrakoplovstvo
aeroplán -a m (ȃ) letalo
aeropórt -a m (ọ̑) letališče
aêroposnétek -tka m (ȇẹ̑) ~ glavnega mesta
aerorally -ja [aêroréli] m z -em (ȇẹ̑); gl. aeroreli
aêroréli -ja m z -em (ȇẹ̑) |tekmovanje|: udeležiti se ~a
aerosól -a m, snov. (ọ̑) vdihavati ~
aerostát -a m (ȃ) balon, zrakoplov
aêrotáksi -ja m z -em (ȇȃ) |letalo|
aêroterapíja -e ž, pojm. (ȇȋ) ~ v hribih
aêrotranspórt -a m, pojm. (ȇọ̑) letalski prevoz
aêrovlék -a m, pojm. (ȇẹ̑) dvokrilec za ~
Aétij -a m z -em im. tudi Aétius [iju] oseb. i. (ẹ́) |rimski vojskovodja|
Aétijev -a -o (ẹ́)
afazíja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav. |izguba govora|
àfebrílen -lna -o (ȁȋ) brezvročinski
àfebrílni -a -o (ȁȋ) ~o stanje
àfebrílnost -i ž, pojm. (ȁȋ)
afékcija -e ž, pojm. (ẹ́) neobč. vznemirjenost, razvnetost; zdrav. kožna ~ kožno obolenje
afékt -a m, pojm. (ẹ̑) reči kaj v ~u v razburjenju; biti človek ~ov
afektácija -e ž, pojm. (á) nenaravnost, izumetničenost: igralčeva ~
afektíran -a -o; bolj ~ (ȋ) nenaraven, izumetničen: ~ glas; ~a deklamacija
afektíranost -i ž, pojm. (ȋ) nenaravnost, izumetničenost
afektíven -vna -o (ȋ) |zelo čustven|
afektívni -a -o (ȋ) ~o stanje
afektívnost -i ž, pojm. (ȋ)
afélij -a m z -em (ẹ́) zvezdosl. odsončje
afêra -e ž (ȇ) politična ~; poud. Iz te malenkosti je nastala cela ~ |neprijeten dogodek|
aferáštvo -a s, pojm. (ȃ) publ. ~ v politiki
aferéza -e ž (ẹ̑) jezikosl. |opuščanje začetnega glasu, zloga|
afežêjevka -e ž, člov. (ȇ) polit. žarg. članica AFŽ-ja
Afgánistan -a m, zem. i. (ȃ) |azijska država|: v ~u
afgánistanski -a -o (ȃ)
Afgánistanec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Afgánistanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Afgánistančev -a -o (ȃ)
afíks -a m (ȋ) jezikosl. pona: besedotvorni ~
afín -a -o (ȋ) geom. ~a povezava geometrijskih tvorb
afínost -i ž, pojm. (ȋ) geom.
afinitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) knj. pog. imeti ~o do česa nagnjenje, naklonjenost; kem. ~ kovin do kisika
afinitéten -tna -o (ẹ̑) podoben, soroden: ne biti ~
afinitétni -a -o (ẹ̑) kem. ~a sila
afinitétnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
afirmácija -e ž, pojm. (á) ~ igralca uveljavitev; gospodarska ~ podjetja utrditev, uveljavitev
afirmatíven -vna -o (ȋ) Odgovor je ~ pritrdilen
afirmatívni -a -o (ȋ) jezikosl. ~ stavek trdilni stavek
afirmatívnost -i ž, pojm. (ȋ)
afirmíran -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ igralec uveljavljen
afirmíranost -i ž, pojm. (ȋ) uveljavljenost
áfna -e ž (á) neknj. pog.: opica; |kdor se nenaravno, izumetničeno vede|; rač. žarg. |znak ‹@›|
afnaríja -e ž, pojm. (ȋ) neknj. pog. spakovanje, nenaravno, izumetničeno vedenje
afoníja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav. brezglasnost
aforíst -a m, člov. (ȋ)
aforístka -e ž, člov. (ȋ)
aforístičen -čna -o (í) Njegov stil je ~ |zgoščeno duhovit|
aforístični -a -o (í) ~ stil
aforístičnost -i ž, pojm. (í)
aforístika -e ž, pojm. (í)
aforízem -zma m (í) ~i o prijateljstvu |duhoviti reki, domisleki|
afrík -a m, snov. (ȋ) morska trava: z ~om polnjene žimnice
Áfrika -e ž, zem. i. (ȃ) |celina|: v ~i
áfriški -a -o (ȃ)
Afričàn -ána in Afričán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Afričánka -e ž, preb. i. (ȃ)
afrikanístika -e ž, pojm. (í) |veda|
afrikanizácija -e ž, pojm. (á) ~ gospodarstva
afrikanízem -zma m, pojm. (í) razmah ~a
afrikánščina -e ž, pojm. (ȃ) |jezik Burov|
afrikáta -e ž (ȃ) jezikosl. zliti glas, zlitnik
Afrodíta -e ž, oseb. i. (ȋ) |grška boginja ljubezni|
afrodizíak -a [ija] m, snov. (ȋ) zdrav. spolno dražilo
afrónt -a m (ọ̑) napad, nasprotovanje
áfta -e ž (ȃ) ~e na jeziku |izpuščaji|
AFŽ AFŽ-ja tudi AFŽ -- [afežé -êja in afəžə̀ tudi afežé in afəžə̀] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑; ə̏) Antifašistična fronta žena
Ag -- [agé] m, simb. (ẹ̑) kem. srebro
AG AG-ja tudi AG -- [agé -êja in agə̀ tudi agé in agə̀] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑; ə̏) Akademija za glasbo
ága -e tudi ága -a m, člov. (ȃ; ȃ) bojevit ~; Hasan ~
ágov -a -o (ȃ), ●ágin -a -o (ȃ)
ágakán -a m, člov. (ȃȃ) |muslimanski verski poglavar|
àgalakcíja -e ž, pojm. (ȁȋ) zdrav. brezmlečnost
àgalaktíja -e ž, pojm. (ȁȋ); gl. agalakcija
Agamémnon -a m, oseb. i. (ẹ̑) |grški bajeslovni kralj|
agamogamíja -e ž, pojm. (ȋ) |nespolno razmnoževanje|
agapánt -a m (á; ȃ) cvetovi ~a
agápe -- ž (ȃ) |obred prvih kristjanov|; pojm. |ljubezen do bližnjega|
ágar -ja m z -em snov. (ȃ) biol., kem. bakterijsko gojišče iz ~a
ágarágar -ja m z -em snov. (ȃȃ) agar
Ágata -e ž, oseb. i. (á)
agáva -e ž (ȃ) |tropska rastlina|
agéncija -e in agencíja -e ž (ẹ́; ȋ) časopisna, turistična, vladna ~
agénda -e ž (ẹ̑) protestantska ~ |obrednik|; vpisati sestanek v ~o v rokovnik; seznaniti se z državnimi ~ami s poslovanjem, z zadevami
ágens -a m (ȃ) ~ razvoja gibalo, gonilo; duševni ~ bolezni dejavnik; jezikosl. ~ v stavku ‹vršilec›
agènt -ênta m, člov. (ȅ é) zavarovalni ~; borzni ~ posrednik; provokatorski, policijski ~
agêntka -e ž, člov. (ȇ)
agentúra -e ž (ȗ) ~ in špedicija agencija; pojm. dobro služiti z ~o; slabš. onemogočati tujo ~o |skrivno poizvedovanje, vohunstvo|
agerát -a m (ȃ) |rastlina|
ágfa -e ž (ȃ) fotografirati z ~o |s filmom|
Ágfa -e ž, stvar. i. (ȃ) |nemška družba|
agílen -lna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) delaven, prizadeven: biti premalo ~
agílnost -i ž, pojm. (ȋ) delavnost, prizadevnost
ágio -a [ažijo] m z -em pojm. (ȃ) fin. ažio
agitácija -e ž, pojm. (á) volilna ~; ~ za prostovoljne prispevke
agitátor -ja m z -em člov. (ȃ) volilni ~
agitátorka -e ž, člov. (ȃ)
agitátorjev -a -o (ȃ)
agítka -e ž (ȋ) |propagandna igra|: uprizoriti ~o
agítpróp -a m (ȋọ̑) |propagandni oddelek|
aglomerácija -e ž, pojm. (á) ~ industrije (strnitev, združevanje); števn. mestne ~e naselja
aglomerát -a m, snov. (á) sprimek, breča: razbijati ~; poud. ~ narodov |velika skupina|
aglutinácija -e ž, pojm. (á) zdrav. ~ celic sprijemanje, zlepljanje; jezikosl. |tvorba besed|
aglutinát -a m, snov. (ȃ) zdrav. zlepek, sprimek
aglutinín -a m, snov. (ȋ) zdrav. medcelični ~
agnát -a m, člov. (ȃ) |krvni sorodnik|
agnátinja -e ž, člov. (ȃ)
agnosticízem -zma m, pojm. (í) |filozofski nauk|
agnóstičen -čna -o (ọ́) biti ~
agnóstični -a -o (ọ́) ~ nauk
agnóstičnost -i ž, pojm. (ọ́)
agnóstik -a m, člov. (ọ́) |privrženec agnosticizma|
agnóstikinja -e ž, člov. (ọ́)
agnozíja -e ž, pojm. (ȋ) psiht. |nezmožnost prepoznavanja|: slušna ~
agógičen -čna -o (ọ́)
agógični -a -o (ọ́) glasb. ~i kontrasti
agógičnost -i ž, pojm. (ọ́) glasb.
agógika -e ž, pojm. (ọ́) glasb. |spreminjanje hitrosti|
agón -a m (ọ̑) |tekmovanje pri starih Grkih|
agonálen1 -lna -o (ȃ) agonijski
agonálni -a -o (ȃ) ~ stadij bolezni
agonálnost -i ž, pojm. (ȃ)
agoníja -e ž, pojm. (ȋ) smrtni boj, umiranje; poud. družbena ~ |propad|
agóra -e ž (ọ̑) izobr. |trg|: dogajanje na ~i
agorafobíja -e ž, pojm. (ȋ) psiht. |strah pred odprtim prostorom|
Ágra -e ž, zem. i. (ȃ) |indijsko mesto|: v ~i
ágrski -a -o (ȃ)
Ágrčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ágrčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
agráfa -e ž (ȃ) izobr. sponka, zaponka
agrárec -rca m z -em člov. (ȃ) publ. kmetijec, poljedelec
agrárka -e ž, člov. (ȃ) publ. kmetijka, poljedelka
agrárčev -a -o (ȃ) publ.
agrarízem -zma m, pojm. (í) |gospodarska usmerjenost|: državni ~
ágras -a m (á) kosmulja
agravácija -e ž, pojm. (á) psiht. ~ naglušnosti |pretiravanje|
agregát -a m (ȃ) električni ~; kamn. peščeni ~; gospodarski ~
agremá -ja m z -em pojm. (ȃ) |potrditev diplomatskega predstavnika|
agresíja -e ž (ȋ) žrtve ~e napada, nasilja
agresíven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) napadalen, nasilen: ~o vedenje
agresívnost -i ž, pojm. (ȋ) napadalnost, nasilnost
agrésor -ja m z -em člov. (ẹ̑) napadalec
agrésorka -e ž, člov. (ẹ̑) napadalka
agrésorjev -a -o (ẹ̑)
AGRFT AGRFT-ja tudi AGRFT -- [agərəfətə̀] m, prva oblika z -em (ə̏; ə̏) Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
agrikultúra -e ž, pojm. (ȗ) kmetijstvo, poljedelstvo
Agrípa -e in Agrípa -a m, oseb. i. (ȋ; ȋ) |rimski vojskovodja|
Agrípov -a -o (ȋ), ●Agrípin -a -o (ȋ)
ágrobiologíja -e [ijo] ž, pojm. (ȃȋ) študirati ~o
ágrokombinát -a m (ȃȃ) kmetijski kombinat
ágromeliorácija -e [ijo] ž, pojm. (ȃá) |izboljšanje kmetijskega zemljišča|: opraviti ~o
ágrometeorologíja -e ž, pojm. (ȃȋ) napovedi ~e
ágromínimum -a m (ȃȋ) odlok o ~u
agronóm -a m, člov. (ọ̑) izkušen ~
agronómka -e ž, člov. (ọ̑)
agronomíja -e ž, pojm. (ȋ) |veda|
ágrotéhnik -a m, člov. (ȃẹ́) kmetijski tehnik
ágrotéhnica -e ž, člov. (ȃẹ́) kmetijska tehnica
ágrotéhničin -a -o (ȃẹ́)
ágroživílstvo -a s, pojm. (ȃȋ) |pridelovanje in predelovanje hrane|
agrúmi -ov m mn. (ȗ) |južno sadje|
agúti -ja m z -em živ. (ȗ) |južnoameriški glodavec|
Ahája -e ž, zem. i. (ȃ) |grška pokrajina; antična Grčija|: v ~i
ahájski -a -o (ȃ)
Ahájec -jca m z -em preb. i. (ȃ)
Ahájka -e ž, preb. i. (ȃ)
Ahájčev -a -o (ȃ)
áhasver -ja m z -em člov. (ȃ) izobr. |večni popotnik|
áhasverka -e ž, člov. (ȃ) izobr.
áhasverjev -a -o (ȃ) izobr.
Áhasver -ja m z -em oseb. i. (ȃ) |svetopisemska oseba|
Áhasverjev -a -o (ȃ)
áhasverstvo -a s, pojm. (ȃ) izobr. ~ ga preganja |večno popotništvo|
ahát -a m, snov. (ȃ) |poldragi kamen|; števn. trije ~i na prstanu
Áheron -a tudi Áheron -ta m, zem. i. (ȃ; ȃ) |grška bajeslovna reka|
Ahíl -a m, im. tudi Ahíles oseb. i. (ȋ) |grška bajeslovna oseba|
ahilíja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav. |odsotnost želodčnega soka|
ahímsa -e ž, pojm. (ȋ) |moralno načelo v hinduizmu|
àhistóričen -čna -o (ȁọ́) nezgodovinski: ~o gledanje na dogodke
àhistóričnost -i ž, pojm. (ȁọ́) nezgodovinskost
ahmêja -e ž (ȇ) |rastlina|
aholíja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav. |manjkanje žolča|
àhumán -a -o; bolj ~ (ȁȃ) nečloveški: ~o ravnanje
àhumánost -i ž, pojm. (ȁȃ) nečloveškost
AI -- [aí] m (ȋ) |mednarodna dobrodelna organizacija|
aída -e ž, snov. (ȋ) |tkanina|
aide-mémoire -ra [éd-memoár] m (ẹ̑-ȃ) spomenica; beležka, zapisek
áids -a [ajts] m, pojm. (ȃ) |bolezen|: zboleti za ~om
aikído -a [aj] m, pojm. (ȋ); gl. ajkido
airbus -a [êrbús] m (ȇȗ) |letalo|
aircondition -a [êrkondíšən] m (ȇȋ) žarg. klimatizator
áis -a [ajs] m (ȃ) glasb. |ton|
Aix-en-Provence -cea [éks-an-prováns] m, zem. i. (ẹ̑-ȃ) |francosko mesto|: v ~u
aixenprovenški -a -o (ȃ)
Aixenprovenšan -a m, preb. i. (ȃ)
Aixenprovenšanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Aix-les-Bains -a [éks-le-bén] m, zem. i. (ẹ̑-ẹ̑) |francosko mesto|: v ~u
aixlesbainski -a -o (ẹ̑)
Aixlesbainsčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Aixlesbainsčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Ajáccio -ia [ačo] m z -em zem. i. (ȃ) |glavno mesto Korzike|: v ~u
ajáški -a -o (ȃ)
Ajáccian -a m, preb. i. (ȃ)
Ajáccianka -e ž, preb. i. (ȃ)
Ajánt -a m, im. tudi Ájas oseb. i. (ȃ) |grški bajeslovni junak|
ajatóla -e in ajatóla -a m, člov. (ọ̑; ọ̑) |muslimanski verski vodja|
ajatólov -a -o (ọ̑), ●ajatólin -a -o (ọ̑)
ájbiš -a m z -em (á) navadni slez
àjd1 ájda m, člov., im. mn. ájdi in ájdje (ȁ á) star. pogan, velikan
ájdinja -e ž, člov. (á) star.: poganka, velikanka; ajdovska deklica
ájda -e ž, snov. (ȃ) kilogram ~e
ájdared -a m (ȃ) |jabolko|
ajdíšče -a in ájdišče -a s (í; ȃ) |njiva|
Ájdna -e ž, zem. i. (ȃ) |arheološko najdišče na pobočju Stola|
ájdnik -a m, snov. (ȃ) ajdovec
ájdovček -čka m živ. (á) jesenski jurček
ájdovec -vca m z -em snov. (á) |kruh; med|
Ájdovska jáma -e -e ž, zem. i. (á á) |kraška jama pri Krškem|
Ájdovski grádec -ega -dca m, druga enota z -em zem. i. (á á) |vzpetina nad Savo Bohinjko; arheološko najdišče pri Sevnici|: na ~em ~u
Ájdovščina -e ž, zem. i. (á) v ~i
ájdovski -a -o (ȃ)
Ájdovec -vca m z -em preb. i. (ȃ)
Ájdovka -e ž, preb. i. (ȃ)
Ájdovčev -a -o (ȃ)
ájdovščina -e ž (á) ajdovski gradec
ajkído -a m, pojm. (ȋ) vaditi ~ |samoobrambo|
ájmoht -a m, snov. (á) neknj. ljud. obara
ájn -a m (ȃ) |arabska črka|
ájnc -a m z -em pojm. (ȃ) igr. žarg. enaindvajset
ájnštajnij -a m z -em snov. (ȃ) kem.; prim. Es
Ájshil -a m, im. tudi Ájshilos oseb. i. (ȃ) |grški traged|
ájslerica -e ž (á) neknj. ljud. ljubljanska ledenka
ajtiologíja -e [ijo] ž, pojm. (ȋ) etiologija
ájvar -ja m z -em snov. (ȃ) |solata|
ák -a m (ȃ) gozd. |drog|
akácija -e ž (á) nestrok. |strok. robinija|: vejica ~e; ~ že medi
akademíja -e ž (ȋ) ~ znanosti; telovadna ~; srečati se pred ~o
Akademíja délavnih -e ~ ž, stvar. i. (ȋ ẹ́) član ~e ~; prim. Academia operosorum
Akademíja operózov -e ~ ž, stvar. i. (ȋ ọ̑) ljubljanska ~ ~; prim. Academia operosorum
akadémik -a m, člov. (ẹ́) volitve ~ov; pešaj. študent, visokošolec
akadémikinja -e ž, člov. (ẹ́), ●akadémkinja -e ž, člov. (ẹ́)
akademízem -zma m, pojm. (í) slikarski ~; slabš. očitati komu ~ |teoretično, neživljenjsko ravnanje|
akadémski -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ slikar; poud. Razprava ni ~a |strokovna, znanstvena|; slabš. pusto ~o razpravljanje |teoretično, neživljenjsko|
akadémskost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)
akánt -a m (á; ȃ) |rastlina; okras|
àkataléktičen -čna -o (ȁẹ́)
àkataléktični -a -o (ȁẹ́) ~ verz
àkataléktičnost -i ž, pojm. (ȁẹ́)
akcelerácija -e ž, pojm. (á) ~ duševnega razvoja pospešitev, pospeševanje
akcelerátor -ja m z -em (ȃ) pospeševalnik
akcènt -ênta m (ȅ é) jezikosl.: naglas; stavčni ~ poudarek; poud. razprava s polemičnim ~om |poudarkom|
akcentológ -a m, člov. (ọ̑) jezikosl. naglasoslovec
akcentológinja -e ž, člov. (ọ̑) jezikosl. naglasoslovka
akcentologíja -e ž, pojm. (ȋ) jezikosl. naglasoslovje
akcentuácija -e ž, pojm. (á) jezikosl.: naglaševanje; ‹onaglašenost›
akcentuíran -a -o (í) jezikosl. ‹onaglašen›
akcentuíranost -i ž, pojm. (í) jezikosl. ‹onaglašenost›
akcépt -a m, pojm. (ẹ̑) ~ menice sprejem; števn. izdajanje ~ov |menic|
akceptánt -a m, člov. (á; ȃ á) |prejemnik|; fin. |menični dolžnik|
akceptántka -e ž, člov. (ȃ)
akcesíja -e ž (ȋ) biblio. |oddelek knjižnice|
akcesíst -a m, člov. (ȋ) |uslužbenec|
akcesístka -e ž, člov. (ȋ)
akcesoár -ja m z -em (ȃ) (modni) dodatek
akcesóren -rna -o (ọ̑) izobr. postranski, dodaten
akcesórni -a -o (ọ̑) ~ dohodek
akcesórnost -i ž, pojm. (ọ̑) izobr. postranskost, dodatnost
akcidénca -e ž (ẹ̑) izobr. nebistvena, stranska lastnost; filoz.
akcidénčen -čna -o (ẹ̑) izobr. nebistven, stranski
akcidénčni -a -o (ẹ̑) ~i nagibi
akcidénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑) izobr. nebistvenost
akcidentálen -lna -o (ȃ) izobr. nebistven, stranski: Ta lastnost je ~a
akcidentálni -a -o (ȃ) ~i znaki bolezni
akcidentálnost -i ž, pojm. (ȃ) izobr. nebistvenost
ákcija1 -e ž (á) delovna ~; vojaška ~; družbena ~ delovanje, delo; pojm. drama z veliko ~e dogajanja
ákcija2 -e ž (á) delnica
akcionár -ja [ijo] m z -em člov. (á) delničar
akcionárka -e [ijo] ž, člov. (á) delničarka
akcionárjev -a -o [ijo] (á)
áker ákra m (á; ȃ) deset ~ov zemljišča
áki -ja m z -em (ȃ) alp. žarg. akija
ákija -a m z -em (ȃ) alp. |reševalne sani|
akíndžija -e in akíndžija -a m, druga oblika z -em člov. (ȋ; ȋ) |turški konjenik|
akíndžijev -a -o (ȋ), ●akíndžijin -a -o (ȋ)
akinetóza -e ž, pojm. (ọ̑) |bolezen|
akíta ínu -e ~ tudi akíta ínu -a ~ m živ. (ȋ ȋ; ȋ ȋ) |pes|
aklimatizácija -e ž, pojm. (á) prilagoditev, privajanje: ~ živali
aklimatizíran -a -o; bolj ~ (ȋ) prilagojen (novemu okolju, razmeram)
aklimatizírani -a -o (ȋ) ~ bombaževec
aklimatizíranost -i ž, pojm. (ȋ) prilagojenost (novemu okolju, razmeram)
akmé -êja m z -em (ẹ̑ ȇ) izobr. vrhunec, višek
akmeízem -zma m, pojm. (í) |ruska pesniška smer|
ákna -e ž (ȃ) ~e na obrazu mozolji; pojm. zdravljenje ~e mozoljavosti
ákne -- ž (ȃ); gl. akna
akoláda -e ž (ȃ) glasb.
akolít -a m, člov. (ȋ) |duhovniški pripravnik|
akontácija -e ž (á) (naplačilo, predujem)
akórd1 -a m (ọ̑) klavirski ~i |ubrani zvoki|; poud. barvni ~i |skladnost|; glasb. (sozvočje)
akórd2 -a m, pojm. (ọ̑) delati na ~
akórdeon -a m (ọ̑) klavirska harmonika
akordêr -ja m z -em člov. (ȇ) |delavec|
akordêrka -e ž, člov. (ȇ)
akordêrjev -a -o (ȇ)
akórdika -e ž, pojm. (ọ́) |akordni ustroj skladbe|
Ákra -e ž, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Gane|: v ~i
ákrski -a -o (ȃ)
Ákrčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ákrčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
akreditácija -e ž, pojm. (á) ~ veleposlanika pooblastitev, imenovanje; števn. pridobiti ~o pooblastilo
akreditív -a m (ȋ) izročiti ~e poslaniku poverilna pisma, poverilnice; fin.: izdati ~ |bančno listino|; osebni ~ kreditno pismo
akribíja -e ž, pojm. (ȋ) neobč. pravila znanstvene ~e natančnosti, temeljitosti
akridín -a m, snov. (ȋ) kem.
akríl -a m (ȋ) razstava ~ov; pojm. slikati v ~u
akrilán -a m, snov. (ȃ) tekst.
akrilát -a m, snov. (ȃ) kem.
akrobácija -e ž (á) delati ~e; poud. miselne ~e |miselni preobrati|
akrobát -a m, člov. (ȃ) cirkuški, varietejski ~
akrobátka -e ž, člov. (ȃ)
àkromát -a m (ȁȃ) fiz. |lečje|
akromegalíja -e ž, pojm. (ȋ) |bolezen|
akroním -a m (ȋ) kratica
akrópola -e ž (ọ̑) |najvišji, utrjeni del mesta pri starih Grkih|
Akrópola -e ž, zem. i. (ọ̑) na ~i; atenska ~
akrópolski -a -o (ọ̑)
akrostíh -a tudi akróstih -a m (ȋ; ọ̑) slovstv. Prešernov ~ Primičevi Juliji
akrotêrij -a m z -em (é) arhit. jonski ~
aksamít -a m, snov. (ȋ) velvet
áksel -sla m (á) šport. |skok pri drsanju|: dvojni ~
aksiologíja -e [ijo] ž, pojm. (ȋ) filoz. |nauk o vrednotah|
aksióm -a [ijo] m (ọ̑) |temeljna resnica, načelo|
aksiométer -tra [ijo] m (ẹ́) pomor. |naprava|
aksolótel -tla m (ọ́; ọ̑) žival. |ličinka močerada|
aksonométričen -čna -o (ẹ́) geom.
aksonométrični -a -o (ẹ́) ~ naris
aksonométričnost -i ž, pojm. (ẹ́) geom.
aksonometríja -e ž, pojm. (ȋ) geom.
ákt -a m (ȃ) narisati ~; podpisati ~ listino; sodni ~ sodni spis, zapis; splošni ~i o podjetjih predpisi, določbe; spolni ~ spolno občevanje; zgodovinski ~ zgodovinsko dejanje; pešaj. drama v petih ~ih dejanjih
aktánt -a m živ. (á; ȃ á) jezikosl. delovalnik
aktêr -ja m z -em člov. (ȇ) ~ dogodkov povzročitelj; ~i zgodovine ustvarjalci; neobč. nastop znanih ~ev igralcev; poud. ~i na odru življenja
aktêrka -e ž, člov. (ȇ)
aktêrjev -a -o (ȇ)
aktín -a m, snov. (ȋ) biol. |beljakovina|
aktinídija -e ž (í) nasad aktinidij; narezati ~o kivi2
aktínij -a m z -em snov. (í) kem.; prim. Ac
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 56248 zadetkov.