AŽ-sát -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

basati [básati bȃsam] in [bȃšem] nedovršni glagol

polniti, nabijati orožje s strelivom; basati

PRIMERJAJ: fasati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

célica -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čebélji sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čŕni sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čŕno sátje -ega -a s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

devíški sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

dodájanje mátic -a -- s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

dodájanje mátic na sát -a -- -- -- s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

dovelj [dovȅlj] prislov

dovolj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ênotretjínski satìč -ega -íča m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

gradílna létev -lne -tve ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

gradílni sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

gradílni sátnik -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

izdati2 [izdáti izdá] (zdati2) nedovršni glagol

biti izdaten, zadosten

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

izpodrézati sát -réžem -- dov.

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

iztóčeni sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

jàrpa -e ž sat: Jarpe májo mále hižice AI 1878, 36; eta goriodprévsi z-jarp tiszto vözememo AI 1875, kaz. br. 8; vcséle edna od ove na jarpaj viszi AIP 1876, br. 11, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

krôvni sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ležéči sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ločílna dèska -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

lovílni sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

LR-sát -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

masati [māsati māsam] nedovršni glagol

zadrževati, brzdati

PRIMERJAJ: masati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mástni sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mática -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

medén4 -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na med1:
a) medena kapljica / medena barva
b) medeno pecivo; medeno testo / medena potica
c) meden sat; letos je medeno leto
č) medeno cvetje
2. navadno v zvezi s hruška, jabolko mehek, zmehčan, goden: medene hruške
3. ekspr. zelo, pretirano prijazen: meden človek; ves meden je bil z njo
// ki vsebuje, izraža veliko, pretirano prijaznost: govoriti z medenim glasom; meden nasmeh, pogled; medene besede; medena govorica; pisati medena pisma
4. ekspr., v zvezi medeni mesec, medeni teden čas prvih mesecev, tednov po poroki: njuni medeni tedni so končani; pren., publ. medeni tedni po zmagi so minili in začela se je stvarnost
♦ bot. medena detelja prijetno dišeča visoka rastlina z belimi ali rumenimi cveti v grozdih, Melilotus; medena trava trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; medena ustna venčni list kukavic, navadno podaljšan v ostrogo; čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

medéni sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

medéno-obnóžinski sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

medéno sátje -ega -a s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

medíščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na medišče: mediščna prostornina / mediščni sat; mediščna naklada

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

medíščen -čna -o (ȋ)
medíščni -a -o (ȋ) ~ sat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

medíščni sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

médno-obnóžinski sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

natẹ̑ga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

neposrédno dodájanje mátic -ega -a -- s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

nèprozórni sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

nízki sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

nóht Frazemi s sestavino nóht:
íti za nóhte kómu, niti za nóht, nóhti cvetéjo, [práv] do nóhtov, [tóliko] kàr je za nóhtom čŕnega, [tóliko] kólikor je za nóhti čŕnega, [tóliko] kólikor je za nóhtom čŕnega, [tóliko] kot je za nóhtom čŕnega, z nóhti in zobmí

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

obnóžen -žna -o prid. (ọ̄)
ki je, se nahaja ob nogah: obnožna volna
♦ čeb. obnožni sat sat, v katerem je obnožina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

obnóžen -žna -o (ọ́; ọ̑)
obnóžni -a -o (ọ́; ọ̑) čeb. ~ sat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

obnọ̑žən, -žna, adj. = obnožnat: o. sat, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

obnóžinski sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

odkríti sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

odzad prislov

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

omêsti2 omêtem tudi omêdem dov., omêtel in ométel omêtla tudi omêdel in omédel omêdla, stil. omèl omêla (é)
očistiti z metlo, omelom: omesti dimnik; omesti stene pred pleskanjem / omesti z metlo; pren., ekspr. konj ga je ometel z repom
// z ometanjem, pometanjem odstraniti: omesti pajčevino, prah; omesti si sneg z obleke
♦ čeb. omesti čebele s satja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ometêni sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

organizátor jêdrca -ja -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

plodíščni sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

po predlog

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pokônčni sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pôlni sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

polovíčni sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

póper Frazemi s sestavino póper:
dáti kómu pópra, súh kot póper

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

posóda za odkrívanje sátov -e -- -- -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

potle prislov

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

premíčni sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

rajọ̑n -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sad -u/-a m sad: ſad im. ed. te semle nimà mozhj kakor nekadaj, sa tiga volo Meſſary ſo potrebni ǀ tu Kar vy sdaj vſhivate je Sad im. ed. te semle ǀ nihdar dobriga ſadu rod. ed. nej ſte perneſli ǀ Bug ym ie prepevedal de bi ſe neimeli dotekniti tiga prepovedaniga ſadu rod. ed. ǀ koku ſe bò godilu taiſti dushi, katera tulikain hudiga Sadu rod. ed. je pernesla ǀ is dima ſe poſna ta ogin, is ſtopin ta shival, is ſada rod. ed. drivu, is djaina Mojſter ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad tož. ed. na tiste nenajde ǀ Taku ſe bò godilu duſhi katera nema ſad tož. ed. dobriga diania ǀ bo perneſslu Sad tož. ed. tiga shivejna ǀ Ali figovu drevu je djalu k' nym: bomli jeſt mojo slatkoſt, inu moj dober ſat tož. ed. sapuſtilu ǀ je vezh ureden kakor firmament s' ſvesdami, ſonze s' svojo ſvetlobo, semla s' ſvojm ſadom or. ed. ǀ Enu dreuv kadar je preuezh s' ſadam or. ed. naloshenu ſe polomi ǀ veliku ſadu rod. mn./ed. dobrih dell doperneſsio

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sát -a tudi -ú m (ȃ)
skupek voščenih celic, v katere odlagajo čebele med, cvetni prah, zalego: čebele gradijo sat; vzeti sat iz panja; celica sata
♦ čeb. obnožni sat v katerem je obnožina; premični sat ki ga je mogoče poljubno premeščati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sát -a tudi sát -ú m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ; ȃ ȗ) vzeti ~ iz panja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sȃt -a in satȗ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sȃt, sȃta, satȗ, m. die Wabe; prazni s., die Wachsscheibe.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sat [sȃt satȗ] samostalnik moškega spola

sat

PRIMERJAJ: satovje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sát -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sat ► ˈsaːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sát AŽ -a -- m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sȃtəc, -tca, m. dem. sat, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sȃtək, -tka, m. dem. sat, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sáten2 -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sat: satna celica
♦ čeb. satne vilice vilicam podobna priprava za odkrivanje satov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

satìč -íča m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sȃtje – glej sȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

SAT-kromosóm -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sát LR -a -- m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sátnica -e ž (ȃ)
voščena plošča, ki se vstavi v satnik, da čebele na njej zgradijo sat: pritrditi satnico v satnik; vosek za izdelavo satnic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sȃtnica – glej sȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sátnica -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sátnik -a m
lesen okvir, v katerega se vstavi voščena plošča, da čebele na njej zgradijo satpojmovnik
SINONIMI:
redk. satovnjak

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024

sȃtnik – glej sȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sátnik -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

satọ̑vje – glej sȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

satovje [satóvje] ali [satovjȅ] samostalnik srednjega spola

sat, satovje

PRIMERJAJ: sat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sát polovíčne mére -a -- -- m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sát s podáljšanimi célicami -a -- -- -- m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sesáti -ȃm nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sə̀t, sətȗ, m. = sat, Mur., Jan., C., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sę̑t, f. = sat, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Sklanjanje in izvor samostalnikov »med« in »strd«

Zanima me, od kod izvirata samostalnika med in strd ter kako ju sklanjamo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sladkost -i ž 1. sladkost: ſledna dobruta je huda, ſledna ſlatkust im. ed. je grenka ǀ O slatkust im. ed. S. Rus. T. ǀ od velike slatkuſti rod. ed. je ſamaknen ǀ od velike ſlatkuſti rod. ed., in troshta je bila ſamaknena ǀ od ſlatkusti rod. ed. dusha od teleſsa ſe je hotela lozhit ǀ Kakor ſo taiste S. rokè polne nebeſhke slatkusti rod. ed. ǀ nepozhutio obene slatkoſti rod. ed. v'boshy shlushbi ǀ nje ſerze takorshno slatkuſt tož. ed. pozhuti ǀ po obhajli vſvojh uſtah takuſhno ſlatkust tož. ed. je pozhutil ǀ Angelzi eno ſuſebno slatkust tož. ed. ſo pozhutili ǀ kaj tedaj s' en trosht, veſſelje, inu slatkoſt tož. ed. pozhutio ǀ Garlu bo tudi pozhutilu eno nesrezheno Boshjo ſlatkuſt tož. ed. ǀ s' slatkustio or. ed. Nebeſko ǀ ſlatkuſti im. mn. ſo grenkuſti ǀ aku vſe tuoje slatkusti im. mn. ſo grenke ratale ǀ Mana katero G. Bug je Israeliterjom poshlal je, v'ſebi vſe slatkuſti tož. mn. imela 2. sladkoba: figovu drevu je djalu k' nym: bomli jeſt mojo slatkoſt tož. ed., inu moj dober ſat sapuſtilu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

slépi sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

spodrézati sát -réžem -- dov.

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

stǫ́vən, -vna, adj. stovni ("stoveni") med, der Wabenhonig, der Honigseim, ogr.-Mik., C.; — prim. sat (stsl. sъtъ).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

stȓd strdȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

strd [stȓd strdȗ] samostalnik moškega spola

sat, satje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

stréla Frazemi s sestavino stréla:
híter kot stréla, hítro kot stréla, kàkor stréla z védrega nebá, kot stréla, kot stréla z jásnega [nebá], tréščiti kot stréla z jásnega, tréščiti kot stréla z jásnega nebá, udáriti kóga kot stréla z jásnega, udáriti kóga kot stréla z jásnega nebá, zadéti kóga kot stréla z jásnega, zadéti kóga kot stréla z jásnega nebá

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

súti sȗjem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

šẹ̑st štev.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

trǫ̑tov, adj. = trotovski, trotji: trotov sat, Por.; trotova matica = 1. trotovka, Levst. (Beč.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

trotovína -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

trótovski sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ura Frazemi s sestavino ura:
natánčen kot [švícarska] úra, natánčno kot [švícarska] úra, navíjati kómu úro, navíti kómu úro, poslédnja úra, poslédnja úra bíje kómu/čému, tóčen kot [švícarska] úra, tóčno kot úra, úre so štéte kómu/čému, védeti, kóliko je úra, vídeti, kóliko je úra, zádnja úra, zádnja úra bíje kómu/čému, zádnja úra je prišlà, zádnja úra odbíje kómu/čému, zádnja úra se blíža komu/čému, zádnja úra se približúje kómu/čému

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Vejica v citatu iz Sneguljčice »Zrcalce, zrcalce na steni povej ...«

Pri dobro znanem citatu iz Sneguljčice: "Zrcalce, zrcalce, na steni povej ..." na spletu opažam, da pred predlogom na ponekod zapišejo vejico, medtem ko drugod ne. Ali se torej vejico tam zapiše ali ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

viséči sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

visôki sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

vọ̑sek -ska m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

vzrêja mátic na réz -e -- -- -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

vzrêja mátic z razrezovánjem sáta v trakôve -e -- -- -- -- -- -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

vzrêja mátic z rézom v lóku -e -- -- -- -- -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

vzrêjni sát -ega sáta m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

zadosti [zadósti] prislov

zadosti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

zadosti prisl., F25, admodum, ſylnu, mozhnu, ẛkorai, ṡadoſti, vezhkrat; copia, -ae, obilnoſt, doſti, vſiga ṡadoſti; edormire, ſe naſpati, ṡadoſti ſpati, ſe ẛbuditi; fluxè, popolnoma, zhès ṡadoſti; multum, doſti, ṡadoſti, zhudu; sat, satis, ṡadoſti; sufficit, je ṡadoſti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

zaléženi sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

zapustiti -im dov. 1. zapustiti: Kadar zhlovik premisli, de v'Kratkem ima vſe sapuſtiti nedol. ǀ jest vam nevem bulshi erbshzhine sapuſtiti nedol. ǀ Ignatius ſapovej hudizhom de imajo te obſſedene ſapuſtiti nedol. ǀ vam sheninam nesapovej de bi imeli vaſhe Neveste sapustiti nedol. ǀ tedaj vener morem sapuſtit nedol. moje blagu ǀ Jeſt sapuſtim 1. ed. vſe moje blagu ǀ ſapuſtim 1. ed. moio prekleto dusho vſijm hudizhom ǀ Ieſt neſapuſtim +1. ed. moje blagu ǀ Ali de sdaj vſe tu tvoje sapuſtish 2. ed., obeniga lona ſe nimash troshtat ǀ nesapustish +2. ed. taistu hudu tovarshtvu ǀ sapuſtj 3. ed. veliku blaga Cerkvom, inu petlerjom ǀ Kadar vidi de njega luba Hzhi ta zhloveska dusha njega sapuſti 3. ed. ǀ Abraham po sapuvidi Boshij suojo deshelo sapusti 3. ed. ǀ gorè ſtutaushenkrat tajſtem katere Bug ſapuſtj 3. ed. ǀ ſe je bila sheninu ſamirila, kateri jo ſapuſti 3. ed. ǀ Pharaon ſapusti 3. ed. G: Boga, ſe shpota Boshj ſapuvidi ǀ luby jo sapuſty 3. ed. ſe joka, grima, inu greva, de h'temu je pervolila ǀ s'voie Malike sapusty 3. ed., inu Chriſtuſa ſa Synu Boshiga ſposna ǀ takrat tudi Bug tebe sapustij 3. ed. ǀ Eden vſe ſvoje blagu shlahti ſapuſtij 3. ed. ǀ Bachusa sopuſti 3. ed., ter tiga praviga shiviga Boga, Stuarnika Nebeſs, inu ſemle ſazhne molit ǀ tovarshtu ſepuſtj 3. ed., v'ſvojo kambro tezhe ǀ nihdar G. Bug nesapusti +3. ed. te ſvoie, temuzh v'potrebah ym napumozh pride ǀ G. Bug nihdar nesapuſti +3. ed. te ſvoie ǀ ſe nereſerdij, inu jo nesapustij +3. ed. ǀ cilu Ozha, inu Mati ſvoje otroke sapuſtita 3. dv. ǀ vezhkrat sapuſtimo 1. mn. ta pravi pot pruti nebeſſam ǀ mij duej tudi tebe ſapuſtimo 1. mn., inu ſe lozhimo od tebe ǀ komu sapuſtite 2. mn. vashe blagu ǀ kateri ſapuſtite 2. mn. pravizo ǀ Nezh, ſturi de ty ner lubishi priateli zhloveka sapuſtè 3. mn. ǀ prezej vſy Comedio ſapuſtè 3. mn. ǀ Ony hitru ſvoj lastni zholn sapustè 3. mn. ǀ vſe shivali ſe preſtrashio, ter nyh pasho sapuſte 3. mn. ǀ Ignatius ſapovej hudizhom de imajo te obſſedene ſapuſtiti., kar prezej yh ſapuſtio 3. mn. ǀ menio de nej So nyh Sorte, satoraj yh saputè 3. mn. ǀ obenimu nej rekal sapuſti vel. 2. ed. tvoj ſtan ǀ Sapuſtimo vel. 1. mn. ta greh, ſturimo eno pravo poKuro, inu sazhnimo ſe jokat zhes ta ſerd Boshy bomo potalashili ǀ Ah verne dushe sapuſtite vel. 2. mn. hudizhavo shlushbo ǀ vashe otroke nikar nesapuſtite +vel. 2. mn. ǀ Ozha Nebeſhki nihdar naſs ne bo sapuſtil del. ed. m ǀ sakaj s: Duh je njega sapustil del. ed. m ǀ ſvojo Minichearsko kezerio je bil ſapuſtil del. ed. m ǀ takrat G: Bug tudi bode nas shtrajfal, na naſs posabil, sapustel del. ed. m ǀ Nebu je bil sapustu del. ed. m, inu k'nij doli v'Paku je bil shal ǀ krajlevi Duor je bila sapuſtila del. ed. ž, offertne gvante prozhi vergla ǀ dusha ga bo ſapuſtila del. ed. ž ǀ Krajliza Nebeſhka, je to naſho reuno deſello sapustila del. ed. ž ǀ figovu drevu je djalu k' nym: bomli jeſt mojo slatkoſt, inu moj dober ſat sapuſtilu del. ed. s ǀ ſdajzi ſta ſvoje mreshè sapuſtila del. dv. m ǀ paradish ſta bila ſapuſtila del. dv. m ǀ de bi ſvojm mlajshom veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili del. mn. m ǀ greshniki, inu greshinze bodo nyh grehe ſapuſtili del. mn. m ǀ Pasterij na hribah ſo nijh ouzhize sapustili del. mn. m ǀ ſò te obſedene ludy ſapuſtily del. mn. m ǀ prezej ſo vſe druge opravila ſapustili del. mn. m ǀ Naveste ſo sapustile del. mn. ž suoje shenine krajle inu ſo njega dekle ratale ǀ cilu te ner lubishi priatelze ſo jo sapuſtile del. mn. ž 2. izpustiti: ta mertvi odgarne ſvoj gorezhi plajsh, inu en takorshen ſmrad sapuſtij 3. ed. 3. opustiti: zhe bote te ſtare hude navade sapuſtili del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

zatreti dov. zatreti: nasha ſtaro vero hozhesh sat reti nedol. (IV, 477)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

žníderšič -a m (ȋ)
čeb. žarg. Žnideršičev panj: vzeti sat iz žnideršiča; žnideršiči in kranjiči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Žníderšičev -a -o prid. (ȋ)
čeb., v zvezi Žnideršičev panj panj z enakimi satniki v plodišču in medišču, ki se odpira zadaj: dati sat v Žnideršičev panj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Število zadetkov: 116