izpodrẹzílọ, n. zakrivljena ostrina, s katero se reže satje, das Zeidelmesser, Levst. (Beč.); — prim. podrezilnik.
izvihráti, -ȃm, vb. pf. 1) herausstürmen, Z.; herausflattern, Cig.; — 2) i. se, vertoben, Cig.; — 3) = zvihrati, verbiegen, verkrümmen, nk.; i. podkovo, nk.; i. satje, Levst. (Beč.).
ostrílọ, n. 1) der Schärfapparat, Cig.; der Wetzstein, C.; = klepi, das Dengelzeug, Ahac.; — 2) dvorezna strgulja, s katero se reže satje, Levst. (Beč.).
prẹ́čnji, adj. querüber sich befindend: prečnje satje v panju, Levst. (Beč.).
satjè, n. coll. die Waben; čmrljevo satje, Erj. (Izb. sp.); — s. v kosti, das Zellengewebe im Bein, C.; — tudi: sȃtje, Valj. (Rad).