bušela Glej:
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čebélji čebélja čebélje pridevnik [čebélji] in [čəbélji] STALNE ZVEZE: čebelja družina, čebelja gniloba, čebelja paša, čebelji pik, huda gniloba čebelje zalege ETIMOLOGIJA: ↑čebela
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čera
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
češelj
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gerp
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
glavnikGlej:
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gnezdo
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
kason
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
krog
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
medometȃłnica, f. die Honig-Schleudermaschine: polno satovje je treba izprazniti po medometalnicah, Nov.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
odGlej:
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
panél -a m
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
petenač
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pogač-
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pônvice -vic ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
premíčen -čna -o prid. (ī) ki se da premakniti, premikati: premični deli česa / prostor pregraditi s premičnimi stenami; premična streha avtomobila // ki se lahko premika, hodi: premični bolniki
♦ čeb. premično satovje satovje, pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati; film. premična kamera kamera s stojalom, ki ji omogoča premikanje med snemanjem; gled. premični oder oder, pri katerem se tla lahko premaknejo vstran ali nazaj; jezikosl. premični naglas naglas, ki ni vezan na stalno mesto v besedi; teh. premični žerjav žerjav, ki se premika z lastnim pogonom; premične stopnice stopnice, ki delujejo na principu tekočega traku; tisk. stavni stroj s premičnimi črkami stavni stroj, pri katerem se vsaka posamezna črka uliva sproti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ramat
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
remice
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sače
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sak
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sakovje
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sȃt -a in satȗ m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sat [sȃt satȗ]
samostalnik moškega spolasat
PRIMERJAJ: satovje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sat-
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
satiči
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
satin-
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
satina ► saˈtiːna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
satinic-
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sátje -a s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
satje
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
satnic-
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
satniki
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
satovi
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
satôvje -a s (ȏ) več satov, sati: iz satovja se cedi med;
mrgolenje čebel po satovju
♦ čeb. premično satovje pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati// kar je temu podobno: razstavni predmeti so nameščeni v papirnatem satovju; satovje geometričnih konstrukcij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
satôvje -a s, skup. (ȏ) ~ v panju; ~ kovinskih konstrukcij
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
satôvje -a
s
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
satovjè, n. coll. Waben; Honigwaben; sit človek satovje pod nogami valja, Škrinj.; premično s., beweglicher Wabenbau; trotovsko s., das Drohnenwachs, Navr. (Spom.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
satovje [satóvje]
ali [satovjȅ]
samostalnik srednjega spolasat, satovje
PRIMERJAJ: sat
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
satovje s, F
4,
apomeli, -is, ſatovjá mediza;
clerus, -ri, loſſanîe, îe tudi en zhervizh
v'ſatovjei, ſrèzhe padiz;
favus, -vi, ṡatovje medú;
favus melis, medú
ſatovje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
satôvje -a s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
satovje
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
satovje ► satȯvˈjẹː -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
satovnice
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sezídati tudi sezidáti -am [səzidati in sezidati] dov. (í á í) narediti z gradbenim materialom, zlasti z zidaki: sezidati predelno steno, zid / sezidati bolnišnico, most, stolp, šolo; sezidal si je novo hišo / grad so začeli zidati v štirinajstem stoletju in ga sezidali v petnajstem končali zidanje / sezidati do druge plošče; pren. svojo filozofijo je sezidal na trhlih temeljih; sezidati si lepšo prihodnost
● ekspr. čebele sezidajo satovje naredijo; zastar. med mestoma so sezidali železnico zgradilisezídan -a -o:
stolp je bil pozneje sezidan; hiša je sezidana iz kamna; na ruševinah sezidano mesto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Sklanjanje in izvor samostalnikov »med« in »strd«Zanima me, od kod izvirata samostalnika med in strd ter kako ju sklanjamo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
snéžno satôvje -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
snéžno satôvje -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
stȓd strdȋ ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ščetina
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
talílna pônvica -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
váljati 1., -am, vb. impf. hin und her wälzen, herumwälzen; v. kaj po tleh, po blatu; sit človek satovje pod nogami valja, Ravn.-Valj. (Rad); v. se, sich wälzen; otroci se valjajo po travniku; — walzen, walken; v. testo; v. perilo, sukno; valjano železo, gewalztes Eisen, Levst. (Cest.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vam
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vósek -ska m (ọ̑) 1. lahko gnetljiva, rumena snov, ki jo za delanje celic izločajo čebele: delati, izločati vosek;
satovje je iz voska;
rumen kot vosek / beliti, čistiti vosek; kuhati vosek z vrelo vodo ali s paro izločati ga iz satja; surovi vosek / čebelji ali čebelni vosek // ta snov kot osnovna sestavina za sveče, sredstvo za mazanje: gnesti, oblikovati vosek; odtisniti v vosek; namazati z voskom; lutke, sveče iz voska; bled, mehek kot vosek / beli vosek; cepilni, čevljarski, modelarski vosek 2. tej snovi podobna snov: listi, plodovi te rastline izločajo vosek / rastlinski, umetni vosek
● pečatni vosek snov, ki se da oblikovati s pečatnikom in odtisnjeno obliko ohrani; kmalu je bil mehek kot vosek pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva
♦ etn. ulivanje voska igra, pri kateri se napoveduje prihodnost po oblikah voska, strjenega v mrzli vodi; geol. zemeljski vosek rjava ali črna kamnina, nastala iz nafte; kem. voski estri višjih maščobnih kislin in višjih alkoholov; montanski vosek dobljen iz rjavega premoga z ekstrakcijo; um. risba z voskom risba, narisana z voskom, ki omogoča ohranitev barve, ki jo med obdelavo pokriva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vósek -ska
m lahko gnetljiva rumena snov, ki jo za delanje celic izločajo čebeleSINONIMI:
čebelji vosek, čebelni vosek
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
voščin-
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zádek zádka samostalnik moškega spola [zádək] 1. del živalskega telesa nad zadnjimi okončinami1.1. iz zoologije del telesa za glavo in oprsjem pri členonožcih
3. zadnji del vozila, zlasti avtomobila
ETIMOLOGIJA: iz zad < pslov. *zadъ ‛zadnja stran’ iz ↑za
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.