adaptírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. preurediti, prenoviti: lokale so ustrezno adaptirali;
stavbo adaptirajo za gostinske namene // prirediti1, predelati: adaptirati scenarij 2. prilagoditi, prilagajati: adaptirati organe na spremenjeno okolje;
adaptirati se na novi delovni sistem adaptíran -a -o:
adaptirani prostori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ekshibícija -e ž (í) knjiž. dejanje, s katerim hoče izvajalec poudariti svojo spretnost, dovršenost v čem: izvajati predrzne ekshibicije;
prikazali so ekshibicijo v plezanju;
akrobatsko-baletna ekshibicija / ekspr. scenarij je porabil le za lastne ekshibicije // nastop, predstava, ki naj pokaže spretnost, dovršenost v čem: po tekmovanju so prvaki priredili skupno ekshibicijo; ekspr. prikazali so pravo ekshibicijo hokeja; pren. ta knjiga je ekshibicija zmogljivosti jezika in sloga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
fílmski -a -o prid.(ī) nanašajoč se na film:a) filmski projektor;
filmska kamera;
filmsko platno / filmski atelje / filmski trak filmb) filmski festival;
filmska produkcija;
filmsko podjetje / filmska upodobitev romana / filmska umetnost / filmska predstava traja dve uri c) zborovanje filmskih delavcev;
filmski igralec / filmska zvezda zelo slavna filmska igralkač) filmski tisk;
filmska reportaža / filmski scenarij; filmska novica / oblikovanje filmske kulture človeka; filmska vzgoja / zgodba je premalo filmska / dogodki se vrstijo s filmsko naglico zelo hitrofílmsko prisl.:
filmsko stopnjevana zgodba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
happening in hêpening -a [hêpening-] m (ȇ) 1. publ. javni dogodek, zlasti kulturni, športni, zabavni: na frizerskem happeningu so nakazali modne usmeritve;
glasbeni, poulični happening 2. um. avantgardna umetniška prireditev, pri kateri se želi z različnimi sredstvi gledalce osupniti in pritegniti k sodelovanju: prirediti happening;
scenarij za happening
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
káder2 -dra m (á) film. najmanjša vsebinska in oblikovna enota filma: snemajo zadnje kadre novega filma / razdeliti prizor, scenarij na kadre / iz filma so izrezali cele kadre / filmski, televizijski kader
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
klišé -êja m (ẹ̑ ȇ) 1. tisk. na osnovi risbe ali fotografije narejena, navadno kovinska plošča za tiskanje slik: klišeji so že izrabljeni;
zamenjati kliše;
gost, redek raster v klišeju / tisk s klišeja / črtni kliše s katerim se odtisnejo črte ali ploskve brez vmesnih tonov; kovinski kliše; rastrski kliše ki izkazuje poltone2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: umetnost je zavrgla vse klišeje / piše po zastarelih klišejih / ta stavek je časopisni kliše; scenarij kazijo nekateri literarni klišeji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
muzikál tudi musical -a [druga oblika muzikál in mjúzikəl] m (ȃ; ȗ) zlasti v angleškem in ameriškem okolju odrsko glasbeno delo z elementi operete, kabareta, glasbena komedija: skladatelj muzikalov;
scenarij za muzikal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
nàdgrádnja -e ž (ȁ-ā) 1. knjiž. nematerialne, duhovne sestavine česa, ki temeljijo na materialnih: duhovna nadgradnja družbe;
estetska, idejna, politična nadgradnja / publ. na trden scenarij je lahko postavil dobro režijsko nadgradnjo
♦ soc. družbena nadgradnja organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti2. glagolnik od nadgraditi: nadgradnja hiše;
dovoljenje za nadgradnjo 3. navt. del ladje nad (glavnim) krovom: izstrelek je poškodoval nadgradnjo podmornice / v sredini ladje je večja nadgradnja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ozemljíti -ím dov., ozémljil (ī í) 1. elektr. zvezati prevodni del električne naprave z zemljo: ozemljiti radijski aparat, električni štedilnik 2. ekspr. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljiti: vztrajal je, da se načrt, scenarij ozemlji // povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega: potrebujejo nekoga, ki jih zna ozemljiti / desnica se je z novim pristopom odločila ozemljiti levico ozemljèn -êna -o:
ozemljeni, realistični ljudje; ozemljeni praktik, prodajalec, ustvarjalec; pravilno ozemljena televizijska antena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
po2 predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó- (ọ̑) 1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika;
po kaj si prišel;
povabili so ga, zdaj pa ni nikogar ponj;
skoči v lekarno po zdravila / seči v žep po denar; pisati tovarni po navodila / zastar. šla je k studencu po vode po vodo2. s svojilnim zaimkom ali pridevnikom za izražanje hotenja, volje, ki (naj) usmerja, vodi ravnanje: pri naši hiši bi bilo vse drugače, če bi šlo po moje;
pa naj bo po njegovo, če že tako hoče;
vsakdo ravna po svoje;
hišo so uredili po Janezovo 3. s pridevnikom srednjega spola ali pridevniškim prislovom za izražanje načina, kako dejanje poteka: po božje častiti;
po bratovsko deliti;
tuliti po volčje;
živeti (po) beraško;
skrbeti za koga (po) očetovsko / govori (po) nemško, zastar. po nemški II. z mestnikom 1. za izražanje neurejenega premikanja ali stanjaa) na enotni površini: hoditi po gozdu;
sprehajati se po mestu, parku / potovati križem po svetu / po obeh straneh poti so njive / hoditi po dežju / premetavati se po postelji / po tleh razmetani listki; pege po obrazu / iskati, brskati po slovarju b) na površini, ki jo oblikuje množica posameznih predmetov: sneg leži po gorah;
kmetije so raztresene po gričih;
hoditi po hribih;
posedati po krčmah / prsti hitijo po tipkah / ptice skačejo po vejah / listje rumeni po drevju; skriva se po grmovju / oziral se je po poslušalcih / polemika po časopisih 2. za izražanje usmerjenega premikanja na površini česa podolžnega: stopati po cesti;
potok teče po dolini;
obleka se trga po šivih;
plezati po vrvi / knjiž. kri polje po žilah; voda curlja po žlebu / povzpeti se v peto nadstropje po stopnicah / gladiti psa po dlaki / po poti jesti med potjo3. za izražanje premikanja, usmerjenosti na površino predmeta: od obupa se je tolkel po glavi;
udariti psa po gobcu / razbijati po vratih // za izražanje premikanja k čemu s sovražnim namenom: vsi so planili po njem; tolči po nasprotniku 4. za izražanje premikanjaa) z namenom, da se kaj pridobi, obdrži: seči po knjigi;
pes hlastne po muhi;
ekspr. gostje so kar planili po jedeh b) z določenim namenom sploh: iti v mesto po opravkih;
mladi hodijo z doma po zaslužku / šel je ven po nakupih nakupovat5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti k predmetua) ki naj se spozna, zazna: pogledati po vremenu;
povprašati po zdravju, znancu;
vprašal ga je po imenu / zastar. debata po tem vprašanju ob) ki je cilj čustvovanja, volje: hrepeneti, ekspr. koprneti po čem / potreba po jedi; želja po popolnosti; pohlep po denarju / psu se cedijo sline po klobasi c) ki je vir, izhodišče čustvovanja: žalovati po kom;
hudo mu je po materi 6. za izražanje časa, trenutka, ki mu sledi dogajanje: po petih letih ga prvič vidim;
po treh tednih se vrnem / po deseti (uri) pridi v pisarno; po kosilu počiva; po maturi se bo vpisal na univerzo; prva leta po osvoboditvi; kmalu po polnoči / pri štetju let leta deset po našem štetju / neprav. pred in po uporabi pred uporabo in po njej// za izražanje (časovnega) zaporedja: ajda se seje po pšenici / po Vrhniki pride Logatec za Vrhniko// ekspr., v zvezi z biti za izražanje prenehanja, izginitve: sneg kar vidno jemlje, kmalu bo po njem; je že po dežju nehalo je deževati// zastar. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja; ob: shajali so se po zimskih večerih 7. za izražanje merila, vodilaa) pri določanju, opredeljevanju: spoznati koga po glasu, hoji;
podoben, različen po značaju;
večji po postavi;
prvi po moči;
postaviti se v vrsto po velikosti / mehanik po poklicu; po rodu Hrvat; sorodstvo po stricu / njegov brat, Peter po imenu ki mu je imeb) pri usklajanju, prilagajanju: oblačiti se po modi;
čevlji so narejeni po nogi;
ladjo so imenovali po glavnem mestu;
delati po načrtu;
ravnati po zakonu / pomagati po svojih močeh / ekspr. delati po stari navadi / nagrajevanje po delu; publ. po svojem položaju je član odbora // za izražanje merila, vzora pri posnemanju, poustvarjanju: slikati po naravi; scenarij je narejen po romanu / zgledovati se po drugih / igrati, peti po notah 8. za izražanje sredstva, posrednika: poslati po pošti, železnici;
sporočiti po kurirju / publ. nadzorovati po svojih organih // star. za izražanje povzročitelja; od: po hudournikih razrita pot; zavzetje Carigrada po Turkih / povezani smo po skupnih doživljajih s skupnimi doživljaji; po človeških rokah narejeni kipi s človeškimi rokami9. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: to se je zgodilo po tvoji krivdi / po fižolu ga boli želodec; po sadju ga napenja / mož je znan po grobosti; sloveti po lepoti 10. za izražanje vira, izvoraa) pri zaznavanju s čutili: čebelnjak diši po medu in vosku;
okus po ananasu, čokoladi;
smrdeti po žganju b) pri prevzemanju z dedovanjem, nasledstvom: dobiva pokojnino po možu / vdova po profesorju / po očetu ima oči, po materi lase 11. za izražanje načina, kako dejanje poteka: hoditi po prstih;
plaziti se po trebuhu / po grobem obdelati; obsoditi po krivem; po pravici razsoditi; ekspr. jeziti se po nepotrebnem 12. za izražanje mere: jemati zdravilo po kapljicah;
plačevati po kosu;
prodajati zemljišče po parcelah;
piti po požirkih // za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti po enakih delih / publ. plačati za večerjo sto evrov po osebi na osebo13. za izražanje cene: prodajati po nizki ceni;
jajca so bila na trgu po dinarju;
po čem je vino
● ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjene(ga) je treba maščevati; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; zastar. prvi po cesarju za cesarjem; Janez Kocmur, po domače Maček izraža (hišno, osebno) ime v rabi domačinov; to mu ni po duši mu ni všeč; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; pog. po privatni liniji privatno, ne službeno; star. iti po plemenu goniti se; pariti se; ekspr. malo po malo sneži pomalo; po mojem to ni prav po mojem mnenju; pog. že kar dobro govori po naše v jeziku, ki je tu v rabi; nar. vzhodno reč po našem pomeni besedo v našem narečju; prišel sem po slovo se poslovit
♦ šport. zmagati po točkah premagati nasprotnika samo zaradi višjega števila dobljenih točk; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila; prim. podolgem, pomalem, ponavadi, posili, posredi, postrani, povečini ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
pórnič -a m (ọ̑) pog. pornografski film: gledati, snemati pornič;
igrati v porniču;
amaterski pornič;
avdicija, scenarij za pornič / mehki, trdi pornič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
predrugáčiti -im dov. (á ȃ) narediti, da ima kaja) drugačne lastnosti, značilnosti: predrugačiti družbo;
marsikaj bo treba predrugačiti;
predrugačiti organizacijo / napori so predrugačili njen obraz / pokrajino so v nekaj letih čisto predrugačili spremenili / predrugačiti človeka; predrugačil se je in poboljšal b) drugačno vsebino, obliko: predrugačiti pesem;
scenarij bo treba predrugačiti / predrugačiti sodbo predrugáčen -a -o:
čisto je predrugačen; predrugačene razmere
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
privzdígnjenost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost privzdignjenega: scenarij je s svojo privzdignjenostjo utesnjeval ustvarjalce filma;
lažna, poetična privzdignjenost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
remake in rimêjk -a [rimêjk] m (ȇ) novejši posnetek, novejša izvedba uspešnega starejšega umetniškega dela, zlasti filmskega, gledališkega, glasbenega: pripravljati, snemati remake;
imeti pravice za remake;
remake uspešnice iz začetka osemdesetih;
scenarij, zamisel za remake
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
scenárij -a m (á) dramsko besedilo z opisi dogajanja in dialogi za snemanje dramskih del in oddaj na filmski, magnetoskopski trak: napisati, popraviti scenarij;
scenarij po znanem romanu / filmski scenarij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
scenárijski -a -o prid. (á) nanašajoč se na scenarij: nedognanost scenarijske zamisli / režijski in scenarijski postopki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
scenaríst -a m (ȋ) kdor (na)piše scenarij: scenarist, režiser in snemalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
scenarístka -e ž (ȋ) ženska, ki (na)piše scenarij: scenaristka je scenarij večkrat predelala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
sinópsis -a m (ọ̑) 1. knjiž. kratka vsebina, pregled česa: brati, napisati sinopsis 2. film. krajše (literarno) delo z zgoščeno vsebino kot osnova za scenarij, igro: napisal je več sinopsisov / dramski sinopsis; sinopsis za scenarij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
skrômen -mna -o prid., skrômnejši (ó ō) 1. ki ne poudarja svojega pomena, vrednosti: bil je tih, skromen delavec;
pravi učenjaki so skromni;
delal se je skromnega, v resnici pa je bil domišljav in nadut;
kljub velikemu ugledu je ostal skromen;
skromna kot vijolica / kot vljudnostna fraza po mojem skromnem mnenju, prepričanju sedanja rešitev ni dobra // ki nima velikih potreb, zahtev, zlasti materialnih: biti, postati skromen; skromna kmečka ženska; glede hrane, pri obleki, zastar. v hrani je skromen; bila je tako skromna, da se ni nikoli pritoževala / ekspr.: njene skromne in ponižne želje; skromno življenje 2. ekspr. ki ima samo osnovne, nujne sestavine, lastnosti, navadno slabše kakovosti: najpomembnejše poskuse je napravil v svojem skromnem laboratoriju;
postavili so mu skromen spomenik;
skromna hiša;
oprema je zelo skromna / v oglasih skromno sobo išče študent / živeti v skromnih razmerah // ki ima malo tega, kar izraža določilo: po obsegu in lepoti skromno grajsko poslopje / tehnično skromen scenarij 3. ekspr. po količini, stopnji majhen: zastavili so si razmeroma skromne cilje;
radioaktivno sevanje je že v skromnih odmerkih zelo škodljivo;
drama je doživela le skromen uspeh;
letošnji pridelek je zelo skromen;
preživljajo se s skromno očetovo pokojnino;
za svoje delo je dobil le skromno plačilo;
njegovo poznavanje tega problema je zelo skromno;
kljub skromnemu poslušalstvu je govoril zelo zavzeto maloštevilnemu;
publ. na razpolago so imeli le skromna denarna sredstva malo denarja4. ekspr. ki vsebuje malo raznovrstnih elementov: izbira tkanin je letos zelo skromna / na mizi ga je čakala skromna večerja
● evfem. hiše na koncu vasi so zelo skromnega videza slabe, revne; ekspr. najprej je prikazal skromne začetke razvoja te vede majhne, na videz nepomembne; ekspr. po dolgem iskanju je le dobil skromno službo malo pomembno, slabo plačano; ekspr. skromna kraška tla slaba, nerodovitnaskrômno prisl.:
skromno se nasmehniti, obnašati; živeli so zelo skromno; skromno opremljena soba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
totálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. popoln: imeti totalen pregled nad dogajanjem / totalna prepoved jedrskih poskusov / totalno uničenje / totalna harmonija; totalno ravnovesje / totalna zmota 2. celovit, celosten: raziskovanje totalnih družbenih struktur / totalna revolucija / totalni človek človek, ki je vsestransko razvit, osveščen, dejaven// celoten: izračunati totalno napako iz delnih 3. totalitaren: totalna oblast / totalna država
♦ fiz. totalni odboj popolni odboj; gled. totalno gledališče gledališče, ki pri uprizoritvah enakovredno uporablja vsa gledališka sredstva, besedilo pa le kot scenarij; šport. totalno gibanje gibanje, pri katerem sodeluje celo telo; voj. totalna vojna vojna, ki zajame vso napadeno državo in v kateri napadalec uporablja vsa sredstva ne glede na mednarodno vojno pravototálno prisl.:
totalno pozabiti; biti totalno pijan, slep
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
žájfnica -e ž (ȃ) pog. 1. milnica: oprati v žajfnici;
umiti mizo z žajfnico 2. televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in pretirano čustveno doživljanje oseb; telenovela: priljubljena mehiška žajfnica;
vloga v žajfnici;
scenarij za žajfnico / televizijske žajfnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.