BadjuraPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovenski filmski režiser, scenarist in snemalec
IZGOVOR: [badjúra], rodilnik [badjúre]
BESEDOTVORJE: Badjurov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
BellocchioPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
italijanski filmski režiser, scenarist in igralec
IZGOVOR: [belókjo], rodilnik [belókja]
BESEDOTVORJE: Bellocchiev in Bellocchiov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
BertolucciPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
italijanski filmski režiser in scenarist
IZGOVOR: [bertolúči], rodilnik [bertolúčija]
BESEDOTVORJE: Bertoluccijev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
dramátik dramátika samostalnik moškega spola [dramátik] 1. kdor se ukvarja s pisanjem dram1.1. ekspresivno drama, drame te osebe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Dramatiker iz ↑drama
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
dramátik -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
dramatizírati dramatizíram dovršni in nedovršni glagol [dramatizírati] 1. predelati prozno ali pesniško delo za uprizoritev1.1. poustvariti, prikazati kaj z dramskimi sredstvi
1.2. upodobiti kaj kot temo, motiv v umetniškem delu, zlasti dramskem, filmskem
2. navadno zanikano, ekspresivno pojmovati, prikazovati kaj resneje, huje, kot je v resnici
3. ekspresivno pokazati, izraziti kaj takó, da je, postane zelo očitno
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dramatisieren iz ↑drama
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
dramatúrg -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
épski épska épsko pridevnik [épski] 3. ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore
4. ekspresivno ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti
5. ekspresivno ki je zelo velik, obsežen; SINONIMI: ekspresivno titanski
6. kot samostalnik v obliki epsko kar se osredotoča zlasti na pripoved, opis dogajanja
STALNE ZVEZE: epska širina, epsko gledališče ETIMOLOGIJA: ↑ep
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
FassbinderPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
nemški režiser, scenarist in igralec
IZGOVOR: [fázbínder], rodilnik [fázbínderja]
BESEDOTVORJE: Fassbinderjev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
GiraldiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
italijanski filmski režiser in scenarist
IZGOVOR: [džiráldi], rodilnik [džiráldija]
BESEDOTVORJE: Giraldijev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
glás Frazemi s sestavino glás:
bíti ob dóber glás,
dóber glás,
dóber glás gré o kóm/čém,
dóber glás se [hítro] šíri,
dóber glás séže v devêto vás,
[glás] kot iz sóda,
glás vpijóčega v puščávi,
izgubíti dóber glás,
na vès glás,
ne dáti glasú od sêbe,
povzdígniti glás,
príti na slàb glás,
slàb glás,
slàb glás se šíri o kóm/čém,
správiti kóga/kaj na slàb glás,
správiti kóga ob dóber glás,
šíriti dóber glás
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
gŕlo Frazemi s sestavino gŕlo:
bíti do gŕla sìt kóga/čésa,
bíti kóst v gŕlu kóga,
cmòk v gŕlu,
cmòk v gŕlu se naredí kómu,
dréti se na vsè gŕlo,
držáti nòž na gŕlu kóga,
globôko gŕlo,
imeti cmòk v gŕlu,
iméti súho gŕlo,
kóst se zatákne kómu v gŕlu,
kóst se zatíka kómu v gŕlu,
[kot] kóst v gŕlu,
kričáti na vsè gŕlo,
namočíti si [súho] gŕlo,
nastáviti kómu nòž na gŕlo,
na vsè gŕlo,
nòž na gŕlu kóga,
ózko gŕlo,
pognáti po gŕlu,
poplákniti si [súho] gŕlo,
smejáti se na vsè gŕlo,
správiti kàj po gŕlu,
vôda têče kómu v gŕlo,
vpíti na vse gŕlo,
zasmejáti se na vsè gŕlo,
zmočíti si [súho] gŕlo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
kinematografíja -e ž (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s snemanjem, izdelovanjem in predvajanjem filmov: produktivna in reproduktivna kinematografija / avtorska kinematografija pri kateri je ista oseba režiser, scenarist, snemalec// ustvarjanje, katerega izrazna oblika je umetniško delo iz slik na filmskem traku: slovenska kinematografija je na dobri poti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
komédija komédije samostalnik ženskega spola [komédija] 1. drama s šaljivo, smešno vsebino
2. film s smešno vsebino in navadno lahkotnejšimi temami, srečnim koncem
3. elementi, struktura dramskega, filmskega dela, ki vzbujajo smeh
4. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja smeh, občutke veselja4.1. slabšalno dogajanje, dogodek, ki zaradi neprimernosti, nespametnosti vzbuja posmeh, neodobravanje, ogorčenje
STALNE ZVEZE: stand up komedija, stand-up komedija FRAZEOLOGIJA: brez komedij, komedija zmešnjav, Komedija je končana. ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Komödie, frc. comédie, it. commedia prek lat. comoedia iz gr. kōmōidía, iz kōmōidós ‛pevec Dionizu posvečenih veselih pesmi’, iz kõmos ‛Dionizu posvečena vesela pesem ali (bučen) svečan obhod’ + ōidós ‛pevec’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
krémpelj Frazemi s sestavino krémpelj:
dobíti kóga/kàj v svôje krémplje,
držáti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih,
iméti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih,
pásti v krémplje kóga/čésa,
pokazáti [svôje] krémplje,
stegováti svôje krémplje po čém,
znájti se v krémpljih kóga/čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
KusturičevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [kústuričeu̯], ženski spol [kústuričeva], srednji spol [kústuričevo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
libretíst -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
literárno prislov [literárno] 2. takó, da je prisotna, izražena literatura
ETIMOLOGIJA: ↑literarni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga],
bíti od múh,
bíti póln múh,
bíti tàm, kjer ni múh,
bíti [vsèh] múh póln,
cépati kot múhe,
délati iz múhe slóna,
dobíti kóga na múho,
iméti na múhi kóga/kàj,
íti na kóga/kàj kot múhe na méd,
jemáti kóga na múho,
kdó/kàj ni on múh,
kot múha v móčniku,
lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd,
módna múha,
múha enodnévnica,
napráviti iz múhe slóna,
naredíti iz múhe kônja,
naredíti iz múhe slóna,
ne bíti od múh,
pádati kot múhe,
pásti na kàj kot múha na méd,
pijàn kot múha,
podrépna múha,
príti kómu na múho,
síten kot [podrépna] múha,
tího, da bi slíšal múho letéti,
ubíti dvé múhi na èn máh,
umírati kot múhe,
vzéti kóga na múho,
znájti se na múhi [kóga]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
odpovédati -povém dov. (ẹ́) 1. narediti, povzročiti, da za koga preneha obstajati določeno (pravno) razmerje: zaradi spora sem odpovedal službo;
odpovedati komu službo, stanovanje // izjaviti, da osebeka) ne priznava več veljavnosti česa: odpovedati pogodbo, sporazum b) česa naročenega ne želi več: odpovedati časopis / odpovedati naročeno kosilo 2. izjaviti, sporočiti, da napovedanega, obljubljenega dejanja ne bo: zaradi bolezni v ansamblu so predstavo odpovedali 3. z oslabljenim pomenom narediti, da kdo ni več deležen česa pozitivnega od osebka: odpovedati komu gostoljubje;
odpovedati staršem pokorščino ne biti več pokoren, ubogljiv4. nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: ko sem to slišal, so mi odpovedale noge;
včasih mu odpove spomin / odpovedale so mu moči; ob tem problemu je tudi njegovo znanje odpovedalo / v drugem polčasu je moštvo odpovedalo / po eni uri dela je stroj odpovedal / publ. slabši material v takih razmerah odpove postane neprimeren, se pokvari
● od presenečenja mu je odpovedal glas, jezik ni mogel (spre)govoriti; ekspr. koruza je letos odpovedala slabo obrodila; za taka merjenja klasična metoda odpove postane neuporabna, neprimerna; ekspr. ob takih izgubah razum odpove take izgube se ne dajo razumsko opravičiti; ekspr. toliko časa so ga nadlegovali, da so mu odpovedali živci da je prenehal biti miren, zadržan, previden; odpovedati tujemu novinarju gostoljubje prepovedati nadaljnje bivanje v državi
♦ fin. odpovedati (na odpovedni rok vezano) hranilno vlogo izjaviti, da osebek želi vezano vlogo po preteku odpovednega roka dvignitiodpovédati se
1. izjaviti, da osebek česa ne želi sprejeti, več imeti: odpovedati se dediščini v korist brata; odpovedati se predsedniški funkciji, prestolu / publ. države podpisnice so se odpovedale uporabi sile
2. zavestno narediti
a) da osebek česa zaželenega ne dobi, nima več: odpovedati se udobju / odpovedati se načrtu, sreči / zdravniki so ji svetovali, naj se zaradi bolezni odpove otrokom naj ne rodi, nima otrok / odpovedati se svetu
b) da se osebek zaželenega dejanja ne udeleži, ga ne opravlja: odpovedati se izletu, kajenju, študiju / odpovedati se alkoholnim pijačam
3. izjaviti, da osebek ni več s čim v pozitivnem odnosu, zvezi: odpovedati se svojim idejam, svoji veri / ker so film zelo spremenili, se mu je scenarist odpovedal
odpovédan -a -o:
prireditev je bila odpovedana; odpovedano stanovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
pokrovíteljski SSKJ² pridevnik1. ki drugega obravnava tako, kot da ga je treba voditi, usmerjati, varovati 1.1 ki kaže, izraža tako obravnavo
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
povzéti -vzámem dov., povzêmi povzemíte; povzél; nam. povzét in povzèt (ẹ́ á) 1. na kratko navesti, podati glavne, bistvene misli sporočila, zlasti napisanega: povzeti vsebino članka;
povzeti zgodbo / povzeti glavne misli referata; z nekaj besedami je povzel, kar je bilo o problemu povedanega 2. začeti, navadno za koma) peti: fant je zapel, drugi so povzeli;
povzeti melodijo, pesem;
povzeti v zboru;
ekspr. vsa dvorana je povzela za njim b) govoriti: za predsednikom je povzel tajnik;
kaj praviš, je povzel / povzeti besedo za kom / povzeti glas oglasiti se, spregovoriti; poveljnik je zaklical hura in četa je povzela vzklik za njim vzkliknila3. knjiž. sprejeti, vzeti: scenarist je povzel avtorjevo besedilo;
motiv za strop je povzel po neki grafični predlogi // v zvezi z iz ugotoviti, spoznati: iz pogovora je povzel, da je vdova; iz tega se lahko povzame, da je tudi sam kriv
● star. povzel je hišo in hlev fotografiral; zastar. povzemimo za primer učiteljevo delo vzemimo; knjiž. obleko je morala v pasu povzeti zožitipovzét -a -o:
povzet referat; povzeta beseda, misel; na kratko povzeta zgodba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
povzéti -vzámem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako nakratko ponoviti kaj
(Po predhodniku) je povzel glavne misli njegovega referata.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti peti, govoriti za kom/čim
Vsa dvorana je povzela za njimi.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ugotoviti kaj
(Iz njegovih besed) je povzel, da ne živi ravno slabo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024
scenaríst -a m (ȋ) kdor (na)piše scenarij: scenarist, režiser in snemalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
scenaríst -a m, člov. (ȋ)scenarístka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
scenaríst -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
scenarístka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
ScolaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
italijanski scenarist in režiser
IZGOVOR: [skóla], rodilnik [skóle] tudi [skóla]
BESEDOTVORJE: Scolov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
stakníti1 in stákniti -em dov. (ī á) narediti, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto: stakniti cevi, posamezne dele;
stakniti oba konca;
stakniti cepič s podlago / stakniti palec in kazalec; pogledal je tako mrko, da so se mu obrvi staknile
● ekspr. ženske so se spogledale in staknile glave stopile skupaj in se začele zaupno pogovarjati; publ. scenarist je staknil vrsto prizorov združil, povezal, navadno slabostáknjen -a -o:
dobro staknjeni deli; to ni prav staknjeno;
prim. iztakniti1
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
stand up stand upa; in stand-up samostalnik moškega spola [stêndap] STALNE ZVEZE: stand up komedija ETIMOLOGIJA: ↑stand-up
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
TognazziPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
italijanski igralec, režiser in scenarist
IZGOVOR: [tonjáci], rodilnik [tonjácija]
BESEDOTVORJE: Tognazzijev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
združíti in zdrúžiti -im, tudi zdrúžiti -im dov. (ī ú ū; ū ȗ) 1. narediti, da pride kaj skupaj, na eno mesto: združiti živali enake starosti;
prostorsko združiti obrate v novi stavbi // narediti, da pride kaj skupaj sploh: vlakna združi stroj; s šivanjem združiti več plasti tkanine / poseben mehanizem združi oba dela; združiti konca vrvi z vozlom // narediti, povzročiti, da pride do stika med moškimi in ženskimi spolnimi organi: združiti samca in samico / spolno združiti 2. narediti, da iz dveh ali več samostojnih enot nastane nova, večja enota: združiti dve občini / združiti države v konfederacijo / združiti več parcel / združiti besede v stavke / združiti pesmi v zbirko / združiti ovce v trop // narediti, da kaj postane sestavni del večje enote: združiti samostojne obrate s tovarno / dogovor je združil države v gospodarsko skupnost 3. narediti iz več delov, enot novo enoto, celoto: združiti posamezne člene, odstavke;
scenarist je združil vrsto prizorov / kamera je v enem posnetku združila dva prostora // narediti, da iz delov, manjših enot nastane celota: združiti razcepljeno ljudstvo; stranka je združila posamezne skupine; politično združiti narod 4. notranje, čustveno povezati: ljubezen, nesreča ljudi združi;
združila jih je zavest skupne usode 5. narediti, da kaj poteka, se dogaja skupaj s čim drugim: občni zbor so združili z zabavo / združiti prijetno s koristnim
● združiti dežele pod svojo oblastjo zavladati jim; ekspr. združiti filozofijo z življenjem živeti v skladu s svojim filozofskim prepričanjem; publ. združiti svoje sile začeti delovati skupno
♦ ekon. združiti obratna sredstva združíti se in zdrúžiti se, tudi zdrúžiti se
1. postati sestavni del večje enote: predmestne vasi so se združile z mestom / potok se združi z reko se izliva vanjo
// priti prostorsko v neposreden stik: na tem mestu se cevovoda združita / v daljavi se nebo združi z morjem
2. iz dveh ali več samostojnih enot postati nova, večja enota: banki, podjetji sta se združili / potoki se združijo v reko / glasovi pevcev so se združili
3. začeti delati, delovati skupaj zaradi skupnih ciljev, koristi: delavci in kmetje so se združili; združiti se proti skupnemu nasprotniku; gospodarsko, politično, strokovno se združiti / združiti se v stranko / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja
4. opraviti spolno združitev, imeti spolni odnos: samica in samec se združita / želel se je združiti z njo / telesno se združiti
● ekspr. očeta sta želela, da bi se njuna otroka združila se poročila
♦ biol. jajčece se združi s semenčico; fiz. valovanja enake frekvence se združijo
združívši star.:
združivši živali z najboljšimi lastnostmi, so dobili dobro novo pasmo; združivši se so ustanovili novo državo
zdrúžen -a -o
1. deležnik od združiti: v skladno celoto združeni deli; združeni pevski zbori; bila sta neločljivo združena; s šaljivim obredom združena zabava; države, združene v vojaški zvezi
● Organizacija združenih narodov [OZN] organizacija velike večine držav, katere cilj je krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu; ekspr. z združenimi močmi so ukrotili razgrajača (vsi) skupaj; združeno podjetje do 1973 gospodarsko enotno podjetje, nastalo z združitvijo več samostojnih podjetij
♦ ekon. združeno delo v socializmu oblika produkcijskih odnosov, v katerih so delavci soudeleženi pri lastnini in upravljanju
2. navadno v povedni rabi, v zvezi s s, z ki vključuje to, kar izraža dopolnilo: s tem je združen neprijeten občutek; potovanje je združeno z velikimi izdatki; smučanje je združeno z nevarnostmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
združíti in zdrúžiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj dati koga/kaj skupaj na/v kaj / na/v/pri čem / kam / kje / kod , v navezo s kom/čim
V kletke so združili živali enake starosti.
2.
kdo/kaj dati koga/kaj skupaj v kaj / s čim
Dve občini so združili v eno samo.
3.
kdo/kaj začeti imeti koga/kaj skupaj
Scenarist je združil vrsto prizorov.
4.
kdo/kaj čustveno povezati koga
Nesreča ljudi združi /v nadaljnjem boju za preživetje/.
5.
kdo/kaj povezati koga/kaj s čim
Strokovno srečanje so združili s prijetnim druženjem.
6.
iz ekonomije kdo/kaj povezati kaj
V podjetju so združili obratna sredstva.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024