abstinírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Eno leto je moral abstinirati.
2.
kdo/kaj ne imeti koga/kaj za vredno, pomembno
Abstinirali so volitve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

abstinírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Pri volitvah so se prebivalci /množično/ abstinirali /z neudeležbo/.
2.
kdo/kaj zdržati se od koga/česa
Abstinirali so se od odvečnega posredovanja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

aktivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.
2.
kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.
3.
iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.
4.
iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

amerikanizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prilagajati se, prilagoditi se načinu življenja in mišljenja
Ljudje so se /na hitro/ amerikanizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

amortizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
iz tehnike kaj z donosom kriti zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev
Stroj se bo amortiziral v desetih letih.
2.
iz ekonomije kaj odplačati se, odplačevati se z obrestmi
Dolg se amortizira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

apelírati na -am na dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pozivati koga za koga/kaj
Politiki so apelirali na ljudi, naj se za stvar zavzamejo.
2.
kdo/kaj sklicevati se na kaj
Apelirali so na njegov razum.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

asociírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
neobčevalno knjižno kdo/kaj povezovati se proti komu/čemu / za koga/kaj
Ljudje so se asociirali proti skupnemu sovražniku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

atestírati -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj kakovostno označiti koga/kaj kot ustrezn-ega/-o
Atestirali so material.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

avantúra-esamostalnik ženskega spola
  1. dogodivščina
    • avantura s kom/čim
    • , avantura pri čem/kom, kje
  2. tvegano dejanje, nevaren poskus
    • avantura s čim/kom

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

avtorizírati -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dobiti pooblastila, dovoljenje za kaj
Avtorizirali so nov proizvodni postopek.
2.
iz založništva kdo/kaj dobiti pooblastila za kaj
Pisatelj je avtoriziral prevod romana.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ažurírati1 -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj sprotno delati kaj
Vsakodnevno so ažurirali postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ažurírati2 -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja, iz obrtništva
kdo/kaj delati okras na kaj
Ažurirala je prt.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bábiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
slabšalno kdo sestajati se
Babi se (v domačem klubu s starejšimi ženskami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

báhati se -am se in baháti se -ám se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

balkanizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno slabšalno
kdo/kaj navzemati se balkanske kulture, navad
Evropa se balkanizira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

barantáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pogajati se
Pri kupčiji nikdar ne baranta.
2.
kdo/kaj pogajati se s kom
S kmeti je barantal (za gozd).
3.
kdo/kaj prekupčevati s kom/čim
Otroci barantajo z znamkami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

barbarizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj navze(ma)ti se barbarskih navad
Antična umetnost se je /s prišleki prehitro/ barbarizirala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bárvati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj postajati obarvan
Listje se barva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

básati bášem tudi básam nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.
3.
knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

básati se bášem se tudi básam se nedovršni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno
1.
kdo/kaj tlačiti se v/na/med/skozi kaj / kam
Basali so se v avtobus.
2.
kdo/kaj polniti se s čim
/Neokusno/ se je basal s hrano.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

báti se bojím se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.
2.
kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa
Boji se kazni/smrti.
2.1.
kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.
2.2.
kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.
3.
v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.
4.
čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

báti se za bojím se za nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj biti v skrbeh za koga/kaj
Starši se bojijo za otroke.
1.1.
kdo/kaj biti v skrbeh za kaj
/Zelo/ se je bal, da ga bodo napak razumeli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

báviti se z/s -im se z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bazírati na -am na nedovršni in dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj oblikovati se na čem kot bazi
Trditev temelji na dejstvih.
2.
kdo/kaj oblikovati kaj na čem kot bazi
Svojo teorijo in predavanja je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bedéti pri -ím pri tudi bdéti pri -ím pri nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj nahajati se pri kom/čem
Bedela je pri bolniku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bégati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj neorganizirano hoditi
Bega že /brez bergel/.
2.
kdo neorganizirano, nejasno razmišljati
Kar prepogosto bega in blodi.
3.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v zmedenost, zmoto
Begali so jo /z vražami/.
4.
kdo/kaj spravljati kaj v zmedenost/zmoto
Dekle (mu) bega misli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

beléti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se, postajati svetel
Breze belijo v gozdu.
2.
kaj delati se, postajati svetel, bel
Lasje (mu) belijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

belíti se in béliti se -im se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se svetel
Breze se belijo v gozdu.
2.
kaj delati se svetel, bel
Lasje se (mu) belijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

beráčiti za -im za nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
čustvenostno kdo/kaj ponižno prizadevati si za koga/kaj
Zdravstveno osebje je /dobesedno/ beračilo za nekaj novih aparatur in za boljše pogoje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bežáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).
3.
navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

birokratizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj kot birokrati upravljati se
Družbeni odnosi so se birokratizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bistríti se -ím se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati bister, zelo prozoren
Voda se bistri.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bíti1 bíjem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Dež bije v okna.
1.1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.
2.
kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.
4.
v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.
5.
nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.
6.
v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.
7.
kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.
8.
iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.
9.
iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bíti2 sem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj obstajati, eksistirati
Tak kralj je res bil.
1.1.
kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.
2.
kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.
3.
kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje
Hiša je sredi polja.
3.1.
kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
3.2.
kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
6.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bíti pri sem pri nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost pri kom/čem
Oni so pri denarju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bíti proti sem proti nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje proti komu/čemu
Ves napredni svet je proti terorizmu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bíti se bíjem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj udeleževati se
Bili so se (za osamosvojitev) /do zadnjega/.
2.
kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj
/Z vztrajnostjo in pogumno/ so se bili za delavske pravice.
3.
kaj biti v nasprotju s čim
Tako ravnanje se je bilo z njegovimi nazori.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bíti za sem za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje za koga/kaj
Je za koristne stvari.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

blamírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
GLEJ: diskvalificírati se

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bleščáti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj iskrivo oddajati koga/kaj
Rosa se blešči.
2.
kdo/kaj belo odsevati
Kuhinja se kar blešči /od snage/.
3.
brezosebnozaradi močne svetlobe biti ovirano komu/čemu pri gledanju
Bleščalo se mu je, zato si je nataknil očale.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

blískati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj svetlobno oddajati koga/kaj
Svetilnik bliska (v temi).
2.
čustvenostno kdo/kaj iskreče odbijati se
Oči (mu) bliskajo /od jeze/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

blískati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
brezosebnov presledkih močno zasvetiti se
(V bližini) se je bliskalo in grmelo.
2.
nekdo/nekaj v presledkih močno zasvetiti se
(Med grmovjem v bližini) se bliska.
3.
čustvenostno kaj iskrivo odbijati se
Beli zobje se (ji) bliskajo (izza rdečih ustnic).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

blížati se -am se nedovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati se s korakanjem proti komu/čemu / kam
Nekdo se /boječe/ bliža hiši.
2.
kaj prihajati časovno bližje
Prazniki se /prehitro/ bližajo.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kakorkoli podoben, soroden komu/čemu
Pesnik se je /uspešno/ bližal svojemu idealu.
4.
iz športa kdo primikati igrski pomoček k cilju
Spraševal je svoje sotekmovalce, naj bliža ali zbija.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

blodíti in blóditi -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premikati se
Karavana blodi (po puščavi).
2.
kdo zmedeno govoriti, izražati kaj / o čem
/V vročici/ je blodil.
3.
kdo spravljati koga/kaj
Misel na dekle ga blodi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

blokírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj preprečiti koga/kaj
Policija je blokirala mestno četrt.
2.
iz ekonomije kdo/kaj ustaviti kaj ‘prodajo’
/Urgentno/ so blokirali zaloge heroina.
3.
iz finančništva kdo/kaj onemogočiti kaj ‘upravljanje, razpolaganje’
/Brez predhodnega obvestila/ so blokirali nekaj tekočih računov in hranilnih vlog.
4.
iz gostinstva kdo/kaj napisati kaj ‘ceno izdanega blaga’
/Brez pojasnil/ je blokirala sendvič.
5.
iz medicine kdo/kaj začasno ustaviti kaj ‘delovanje’
/Za nekaj sekund/ so blokirali pretok krvi.
6.
iz radiotehnike kdo/kaj preprečiti kaj ‘vpliv motenj’
/S posebnimi napravami/ je blokiral (radijski) sprejem.
7.
iz šaha kdo/kaj onemogočiti kaj ‘napredovanje figure’
Blokiral je kmeta.
8.
iz športa kdo/kaj preprečiti kaj ‘napad tekmecev’
Blokiral je napad nasprotnikov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bobnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove
Sod /čudno/ bobni.
1.1.
dajati močne zamolkle glasove
(V moji glavi) bobni.
2.
kaj bobneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka bobni čez jez.
3.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) bobnijo po celi hali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bogatéti -ím nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj postajati bogat
/Hitro/ je bogatel /s tujim denarjem oz. na tuj račun/.
2.
kdo/kaj številčno večati se
Njegova knjižnica /vidno/ bogati.
3.
kdo/kaj postajati boljši
Tovrstna družba se /na tak način/ duševno bogati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bojeváti se -újem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj biti se za koga/kaj / s kom/čim
/Že pol življenja/ se /dokaj neuspešno/ bojuje s svojim svojeglavim sinom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bojeváti se za -újem se za nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj zavzemati se za koga/kaj
/Vztrajno/ se je bojeval za čim boljše delovne pogoje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bolánbôlna -opridevnik
  1. nezdrav
    • kdo/kaj biti bolan kot kaj/kdo, kako
    • , kdo/kaj biti bolan na/v čem, kje, kako
    • , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
    • , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga
    • , kdo/kaj biti bolan za čim
  2. ekspresivno prizadet, vznemirjen
    • kdo/kaj biti bolan kot kdo/kaj, kako
    • , kdo/kaj biti bolan na čem, kje, kako
    • , kdo/kaj biti bolan v kaj, kako
    • , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
    • , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

boríti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: bojeváti se 1
2.
čustvenostno kdo/kaj biti se skozi/čez kaj / kod / s kom/čim
/Skoraj nemogoče/ se je bilo boriti skozi pregrade / s pregradami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

boríti se za -ím se za nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: bojeváti se za

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bôsti se bôdem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj biti se za koga/kaj / s kom/čim
Jelena se bodeta za samico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bóžati po -am po nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj ljubeče dotikati se koga/kaj po/na/v kom/čem
Otroka je nežno božala po licu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

braníti in brániti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ta človek /očetovsko in do zadnje instance/ brani sirote.
2.
kdo/kaj preprečevati komu/čemu koga/kaj
Starši so mu jo branili.
3.
iz šaha kdo/kaj zavarovati kaj
Nasprotnik brani figuro.
4.
iz šolstva kdo/kaj zagovarjati kaj
V kratkem bo branil disertacijo.
5.
iz športa kdo/kaj zavarovati kaj
Branil bo vrata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

braníti se in brániti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upirati se
Posadka se ni mogla več braniti.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izogibati se koga/česa / pred kom/čim
Fant se /skrbno/ brani slabe družbe.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bráti bêrem nedovršni glagol, glagol razumevanja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Zna brati in pisati.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj brala.
2.1.
kdo/kaj razumevati kaj
Naučil se je brati sledove.
3.
kdo/kaj biti sposoben, znati, obvladati kaj 'jezik'
Bere šest jezikov.
4.
kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'misli, čustva'
Usodo si je brala /iz kart/.
5.
kdo/kaj nabirati kaj
/Navadno/ so brali želod (za svinje).
6.
iz radiotehnike kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Napovedovalec bere /v živo/.
7.
iz šolstva kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Učitelj bere naprej, učenci pa za njim.
8.
iz tiskarstva kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'korekture'
Berejo korekture.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

brísati bríšem nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj delati kaj bolj čisto, manj vidno
Briše se v izposojene brisače.
2.
kdo/kaj ostranjevati kaj manj vidno
Brisala si je solze (z lic).
3.
kdo/kaj udarjati koga/kaj
/Neusmiljeno/ ga je brisal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bríti bríjem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj imeti sposobnost rezati
Britev /dobro/ brije /na obe strani/.
2.
kdo/kaj rezati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
Brije se /sam/ (z aparatom).
3.
kaj rezko pihati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
/Brez prestanka/ (jim) brije okrog ušes.
4.
v zvezi z norce, burke kdo/kaj norčavo govoriti kaj ‘neumnosti’
/Brez predsodkov/ brije norce (iz njih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

brnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove
Filmske kamere /dolgo, enolično, glasno/ brnijo.
1.1.
dajati močne tresoče glasove
(V moji glavi) brni.
2.
kaj brneč premikati se na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Avto brni po cesti.
3.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) brnijo po celi hali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

brodáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kaj brneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kam / kje / kod / kdaj
Vsakodnevno so /z dobičkom/ brodarili čez reko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

brstéti -ím nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
kdo/kaj / v kom/čem poganjati
Drevje že brsti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

brzéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj hitro, lahkotno gibati se, premikati se
Brzi že /brez bergel/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

budíti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kaj nastáti, razvíti se
(V tem času) se že budijo ptice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

bútati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj s hitrim gibom usmeriti se v/na/ob koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Butal se je /v glavo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

cedíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kaj teči
Gnoj se (mu) cedi (iz rane).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

celíti se in céliti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj delati se cel-a-o
Rana se /nerada/ celi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ceníti2 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti
Prekupčevalec na eni strani ceni (preprodajano robo), na drugi pa draži.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ceníti se -í se nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v 3. osebi
kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti se
Industrijski izdelki se /brez pravih razlogov in predvsem preveč/ cenijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

cepíti se in cépiti se -im se nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kaj iti narazen
Nohti se /lahko zelo nadležno/ cepijo.
2.
kdo/kaj lastnostno deliti se
Moči se /nespamentno/ cepijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

cigániti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja, čustvenostno
1.
kdo/kaj potepati se
Cigani (okoli) /kot zadnji klošar/.
2.
kdo/kaj materialno prizadevati koga/kaj
/Kot podjetnik/ je ciganil tako privatnike kot firme.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

cijáziti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
1.
kdo/kaj počasi premikati se v določeni smeri do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Ribič se je /v trhli ladjici/ cijazil po vodi.
1.1.
kdo/kaj počasi premikati se v prostoru sploh
/Brezciljno/ se cijazi.
2.
slabšalno kdo/kaj potepati se
Cijazi se (okoli) /kot zadnji klošar/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

cílj-asamostalnik moškega spola
  1. mesto ali predmet ali vsebine, ki se jih namerava doseči znotraj določene dejavnosti
    • cilj česa
    • , cilj za kaj/koga
    • , cilj o čem
    • , cilj pri čem, kje
    • , cilj v čem, kdaj
    • , cilj po čem/kom, kako
    • , cilj pred čim, kdaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • cilj iz

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

cíljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj usmerjati se proti/k/h komu/čemu v/na/med/nad/pod koga/kaj / kam
V drevo je /živčno/ ciljal (s kamnom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

cíljati na -am na nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj nanašati se na koga/kaj
Besede in očitki nasploh merijo nanj.
2.
kdo/kaj želeti koga/kaj
/Z velikimi pričakovanji/ že več let cilja na to službo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

cítrati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj igrati na citre
/Imenitno/ je citral in pel.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

cmériti se -im se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
slabšalno kdo/kaj z jo kom izražati čustveno prizadetost
Otrok se je cmeril in se oklepal matere.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

curljáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje
Iz nosu (mu) je curljala smrkelj.
1.1.
nekaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje
Iz rane (mu) curlja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

cvetéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kaj imeti cvete
Ta vrtnica cveti /rdeče/.
2.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti, kazati zdrav, lep videz
Ta fant letos /vidno/ cveti.
3.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti uspeh
Mesto je /gospodarsko in turistično/ cvetelo.
4.
čustvenostno, preneseno kaj biti v stanju razpadanja
Rokavi in sploh obleke so začeli cveteti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

cvréti jo -cvrèm jo nedovršni glagol, glagol premikanja
neknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro premikati se v/na/skozi/čez koga/kaj / za/po kom/čem / kam / kod
Cvrli so jo počez čez travnik.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

cvréti se -cvrèm se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj biti, zadrževati se na soncu
Ves dan so se cvrli na obali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

čákati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za/na koga/kaj
Pacienti čakajo zdravnika.
2.
kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čaka na službo.
3.
kdo/kaj ne začeti takoj s čim
Mati /predolgo/ čaka s kosilom.
4.
kaj biti namenjeno, določeno za koga/kaj
Čakajo jih še težke naloge.
5.
knjižno pogovorno kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka čakajo (do drugega leta).
6.
knjižno pogovorno kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) čaka.
7.
iz lovstva kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čakajo medveda.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

čàsčásasamostalnik moškega spola
  1. potek, trajanje vsega v prostoru
    • čas priti
  2. omejeno trajanje, s katerim se lahko namerno razpolaga
    • čas od/do česa
    • , čas brez česa/koga
    • , čas iz česa, od kdaj
    • , čas po čem/kom
    • , čas pri čem/kom
    • , čas pred čim/kom
    • , čas med čim/kom
    • , čas s kom/čim
    • , čas na čem, kje
    • , čas v čem, kje
    • , čas ob kom/čem, kdaj, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • čas za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

čečkáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja, slabšalno
1.
kdo nerazločno, grdo pisati brez pravega namena
Otroci radi /veliko/ čečkajo (po zidovih).
2.
kdo nerazločno, nezainteresirano pisati kaj / o čem
Nekaj si /prizadevno in z neverjetno voljo/ čečka (v notes).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

čemériti se -im se tudi čmériti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v oslabljenem pomenu kdo čem erno držati se, biti čem eren
Vsi v hiši se čemerijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

čepéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj stati na zelo skrčenih nogah
/Potuhnjeno/ je čepel (v senci).
1.1.
kdo/kaj negibno, zgrbljeno sedeti
Cel dan so čemeli (na pogradih) /.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Cel dan čepi v sobi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

čístiti se -im se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj izgubljati š kod ljive snovi, motnost
Voda v potoku se čisti.
2.
iz čebelarstva kaj iztrebljati se
Čebele se čistijo.
3.
iz medicine kaj izgubljati gnoj
Rana se /sama/ čisti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

čolnáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj navadno premikati se s čolnom
/Navadno/ čolnari (s sinom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

črnéti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se, postajati črn, temen
Robidnice debelijo in črnijo.
2.
kdo/kaj temno odražati se, kazati se na/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kod
V daljavi črnijo gozdovi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

čŕniti se -im se in črníti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se, postajati črn, temen
Robidnice se debelijo in črnijo.
2.
kdo/kaj temno odražati se, kazati se na/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kod
V daljavi se črnijo gozdovi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

čŕtati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se v kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kje / kod
Na obzorju so se /ostro/ črtale planine.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

čudíti se in čúditi se -im se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kdo/kaj izražati presenečenje komu/čemu / nad kom/čim
Poslušal je in se čudil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

čustvováti -újem nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj doživljati določena čustva s kom/čim
/Iskreno in dejavno/ čustvuje z reveži.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj zaznati s čustvom koga/kaj
Čustoval je žalost in praznino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

čutíti in čútiti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Čuti kri v ustih.
2.
kdo/kaj nagonsko dojemati ali predvidevati koga/kaj
Čutila je njegovo bližino.
3.
kdo/kaj z zavestjo ugotavljati koga/kaj
Poslušalci niso čutili osti njegovih besed.
4.
kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je žalost in praznino.
4.1.
kdo/kaj doživljati kaj 'neprijetnega, hudega'
Vsi čutijo posledice vojne.
4.2.
kdo/kaj doživljati kaj
Ali kaj čuti (do njega)?
4.3.
kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je krivico (z reveži).
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'stanje'
V nogi čuti bolečine.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

čutíti se in čútiti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj zaznavati se, dojemati se
V lastni hiši se je čutil tujca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

čúvati -am dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Čuvali so gozdove /pred požari/.
2.
kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, ohranjati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Dragocene obleke je čuvala v posebnih omarah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

čúvati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj izogibati se koga/česa
Fant se /skrbno/ čuva slabe družbe.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dajáti se -dájem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj bojevati se s/med kom/čim
Dajejo se s teroristi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

daníti se -ím se nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov), brezosebno
začeti postajati dan
(Na vzhodu) se dani.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dár-úsamostalnik moškega spola
  1. dano v last brez plačila
    • dar česa
    • , dar od koga/česa, od kod
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dar za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dáti dám dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj k/h komu/čemu drugemu
Dal jim je svojo knjigo.
2.
kdo/kaj napraviti določiti koga/kaj
Dal je svoj delež (za posodobitve).
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti/ustvariti komu/čemu kako lastnost
Besedi je dal nov pomen.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko premakniti koga/kaj v/na kaj / kam
Predlog so dali na glasovanje.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj plačati za/na kaj
Koliko je dal za avto?
6.
kdo/kaj ustvariti kaj kot rezultat
Nekatere rude dajo velik odstotek železa.
6.1.
kdo/kaj povzročiti kaj
Obiski bodo dali boljši zaslužek.
6.2.
kdo/kaj oblikovati kaj
Podatki dajo visoko številko.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti, izraziti lastnost, dejavnost
Dal (mu) je brco/klofuto.
8.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postaviti/pritrditi/vložiti/poklicati koga/kaj na/v kaj / kam
Knjigo je dala na mizo.
9.
navadno z nikalnico kdo/kaj ne dovoliti komu/čemu koga/česa
Razmere mu ne dajo delovati.
10.
kdo/kaj ukazati/naročiti kaj
Dal je poklicati k sebi služabnike.
10.1.
kdo/kaj želeti/prositi kaj
Dajta kupiti liter vina.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dáti se dám se dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dovoliti/dopuščati kaj
On se da motiti/pregovoriti/prepričati.
1.1.
nekdo/nekaj imeti/izražati možnost za kaj
Da se povedati /z besedami/.
1.2.
imeti/izražati veliko stopnjo česa
So srečni kar se da.
2.
brezosebnoponujena možnost komu/čemu za kaj delati, narediti
Ne da se mu delati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dáviti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s stiskanjem grla onemogočati se s čim
/Prav neokusno/ se je davil s kostjo.
2.
kdo/kaj imeti močne krče v grlu kot pri bruhanju
Davil se je /, da je bilo kar hudo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

debatírati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj neposredno govoriti v javnosti
Na sestanku je (z njimi) debatiral (trenutne razmere / o trenutnih razmerah).
2.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so /kot zelo sproščeni/ debatirali o vsakdanjih stvareh.
2.1.
nekdo/nekaj izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se /javno/ debatira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dêbel-éla -opridevnik
  1. razsežen, obsežen
    • kaj biti debel od–do česa, koliko
    • , kaj biti debel okoli/okrog česa, koliko
  2. tolst, rejen, masten
    • kdo/kaj biti debel kot kdo/kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • debelejši od

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dedováti -újem in dédovati -ujem dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo dobiti v doživljenjsko last kaj
/Po stricu/ je dedoval veliko posestvo.
2.
kdo/kaj začeti imeti kaj
Žival deduje barvo dlake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

deklarírati se za -am se za dovršni in nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj opredeliti, opredeljevati se za koga/kaj
Parlament se je deklariral za sprejem določenih predlogov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

délati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj telesno/duševno delovati
Delajo in počivajo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati proti komu/čemu / za koga/kaj / pri/na/v/po/ob čem , s kom/čim
Dela proti svoji vesti.
2.1.
kdo/kaj nasprotovati proti komu/čemu
Delajo proti teroristom.
2.2.
kdo/kaj prispevati, prizadevati si za/v koga/kaj
Delajo v korist človeštva.
2.3.
kdo/kaj razvijati, sodelovati, delovati pri/na/v čem
Dela pri društvu.
2.4.
kdo/kaj usmerjati, upravljati, organizirati se s kom/čim
Delajo z mladino.
3.
kdo/kaj izražati delovni odnos pri/na/v/po/ob čem / s kom/čim
S knjigami /spoštljivo/ delajo.
4.
kdo/kaj proizvajati, izdelovati kaj
Delajo stroje/čevlje/čipke.
5.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati kaj 'delovanje, dejavnost'
Delajo korake/grehe /kupčije.
5.1.
kdo/kaj se določati, izražati kot kaj 'dejavnost'
Dela kot skladiščnik.
6.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati koga/kaj kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Frizura jo dela mladenko in sploh mlajšo.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati komu/čemu kaj 'odnos'
Dela mu žalost/veselje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

délati proti -am proti nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati proti komu/čemu
Dela proti svoji vesti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

délati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
navadno v 3. osebi kaj pojavljati se, nastajati
Mrak se dela.
2.
kaj nastaja komu / na kom/čem
Bula se mu dela.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo kazati se kaj / kakšnega
Dela se prijatelja.
4.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo kazati se koga
Dela se norca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

délati z/s -am z/s nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati s kom/čim
Delajo z mladino.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati s čim
Delajo z računalniki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

delíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati narazen koga/kaj
Jarek deli njivo /na dva dela/.
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj
Mati (jim) je delila orehe in hruške.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj od koga/česa / med kom/čim
Delilo ju je rešetkasto okno.
4.
iz biologije kdo/kaj dajati se narazen
Celica se deli.
5.
iz jezikoslovja kdo/kaj dajati narazen koga/kaj
Učenci delijo besede.
6.
iz matematike kdo/kaj obravnavati kaj s čim
Dvajset deli s pet.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

delováti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imeti, usmerjati učinek, vpliv na/za koga/kaj / proti komu/čemu
Bivanje v gorah /blagodejno/ deluje na zdravje.
1.1.
kdo/kaj prenašati svoj vpliv na/za koga/kaj
Take stvari /neprijetno/ delujejo nanj.
1.2.
kdo/kaj usmerjati učinek, vpliv proti komu/čemu
Zdravilo /učinkovito, vendar s hudimi stranskimi učinki/ deluje proti mrzlici.
2.
kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
Deloval je /kot učitelj/ ob meji.
3.
kdo/kaj biti v delovnem stanju
Motor še ne deluje.
3.1.
kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel mu je /zagrizeno/ delovala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dèskati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, iz športa
1.
kdo/kaj gojiti jadranje z desko
/Vsakodnevno/ deska.
2.
preneseno kdo iskati informacije po/na čem / med čim / kod / kje
/Ves dan/ je deskal po medmrežju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dèskati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj navadno premikati se z desko
/Brez strahu in predsodkov/ se /redno/ deskajo čez zaliv.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dezorganizírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj prenehati delovati
/Povsem/ so se dezorganizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

deževáti -újem nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, brezosebno
1.
padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj
/Neprenehoma/ dežuje.
2.
čustvenostno, preneseno kaj v veliki količini padati, razsipavati se
Cvetje je deževalo (z oken na ulico).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

diferencírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
kaj postajati v sebi različen
Znanost se /s hitrejšim razvojem notranje/ diferencira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

díhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
kdo/kaj zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati
/Težko/ diha /kot kovaški meh/.
2.
kdo/kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Dihala si je v roke.
3.
čustvenostno kdo vdihavati kaj / koliko česa
/Hlastno in z navdušenjem/ je dihala gorski zrak.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj živeti, bivati
Vse, kar diha, se veseli pomladi.
4.1.
kdo/kaj živeti, bivati za koga/kaj
Diha le še za svoje delo in za svoje otroke.
5.
čustvenostno kaj prihajati iz/z/s koga/česa / od kod
Iz fanta je dihalo zadovoljstvo.
6.
čustvenostno kaj prinašati kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Gozd diha prijeten hlad po bližnjih pašnikih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

diplomírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo uspešno strokovno usposobiti se
Diplomiral je (v rednem roku, letos).
2.
kdo uspešno strokovno usposobiti se v/na čem / kje
Diplomiral je na slavistiki.
3.
knjižno pogovorno kdo uspešno strokovno opraviti kaj
Diplomiral je ruščino (na slavistiki).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

diskvalificírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
kdo ponižati se
/S svojim nastopom/ se je /popolnoma/ diskvalificiral.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dišáti po -ím po nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov, čustvenostno
kaj ravnati se po čem
Beseda diši po čitalniški dobi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

divjáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Že cel dan divja /brez pravega cilja/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/Neprevidno/ je divjal po prehodu za pešce.
3.
kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo od—do/sredi česa / za/čez/v koga/kaj / v/na/pri/ob čem / med/pred/nad/pod čim / kje / od/do kod / od—do kdaj / kdaj / koliko
V dolini divja veter že nekaj dni.
3.1.

Divjal je boj za človeško življenje.
4.
čustvenostno kdo kazati svojo jezo, togoto
Divja /kot obseden/.
5.
čustvenostno kaj preveč hitro, nepravilno rasti
Korenje in solata /kar preveč divjata/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

divjáti nad -ám nad nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno
kdo kazati svojo jezo, togoto nad kom/čim
Nad domačimi divja /kot obseden/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

divjáti za -ám za nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno
v posplošenem pomenu kdo/kaj željno slediti za kom/čim
Otroci divjajo za žogo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dóberdôbra -opridevnik
  1. prijazen, naklonjen, koristen, učinkovit, uspešen
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dober za
  • , dober z/s/do
  • , dober v/na
  • , dober pri
  • , boljši od
  • , najboljši med/izmed

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dobíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa
Povsod kaj dobi.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Dobil je bolezen.
3.
kdo/kaj sprejeti kaj / koliko za kaj
Koliko si dobil za avto, delo.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti uspešen v prizadevanju doseči koga/kaj kakšnega/kakšno /za koga/kaj / v/na/po čem / kje / kdaj
Dobil je delo v tovarni.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
Vlomilca so kmalu dobili.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj iz/od česa / v/na kaj / v/na/po/ob čem / od kod / kam / kje
Dobili so ga iz ječe.
6.1.
kdo/kaj napraviti koga/kaj kot rezultat iz/od česa / v/na/po/ob/pri čem /od/iz kod / kje
Po delitvi dobijo pet.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj na razpolago v/pri/ob/po/na kom/čem kje / kdaj
Vstopnice so dobili pri blagajni.
8.
v pomožniški vlogi kdo/kaj označevati koga/kaj
Dobil je odgovor/plačilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dobíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja, navadno oseba v množini/dvojini
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj sestati se kje / kdaj / s kom
Dobijo se s prijatelji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dobívati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: dobíti se

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dodáti -dám dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dodatno dati komu/čemu koga/kaj
Sinovemu imetju je dodala še svoj delež.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dodatno reči koga/kaj
Koliko skrbi mi delaš, je dodala, ((K) pričanju) je dodala več vsebinskih detajlov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dogájati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
kaj vršiti se, goditi se
(V podjetju) se dogajajo napake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dogodíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
kaj zgoditi se, pripetiti se
Dogodil se je čudež.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dogoréti -ím dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kaj prenehati goreti
Suha drva /dobro/ dogorijo.
2.
kaj z dajanjem svetlobe izničiti se
Sveča je dogorela /do polovice/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dogovárjati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dogovoríti se -ím se dovršni glagol, glagol govorjenja
navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj z govorjenjem se skupaj opredeliti za koga/kaj / o kom/čem
(S pogajalsko skupino) so se dogovorili o spornih vprašanjih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dokázati tudi dokazáti -kážem dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj utemeljiti z dokazi kaj
/Z lahkoto/ je dokazal svoj alibi.
2.
kdo/kaj potrditi kaj
Pregled dela je dokazal, da so se zmotili v napovedih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dólbsti dólbem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem oblikovati koga/kaj
/Iz lesa/ (z dletom) dolbe kvadrate.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj iz koga/česa / od kod
(Z vrtnarskimi škarjami) je iz zemlje dolbel poganjke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dôlg1-ásamostalnik moškega spola
  1. materialna ali nematerilna obveza, ki se mora enkrat izpolniti
    • dolg koga/česa
    • , dolg v čem
    • , dolg iz česa, od kod
    • , dolg za kaj
    • , dolg na koga/kaj
    • , dolg po čem, kod
    • , dolg zaradi koga/česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dolg do

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dôlg2-a -opridevnik
  1. razsežen, obsežen, obširen
    • kaj biti dolg kot kaj
    • , kaj biti najdaljši v/na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dolg od–do
  • , daljši od
  • , dolg/daljši za
  • , dolg po

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dolgováti -újem nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti obvezan dati, izkazovati komu/čemu kaj
Že predolgo mu dolguje denar (za redna vzdrževanja).
2.
kdo biti hvaležen komu/čemu za kaj
Tem ljudem dolguje življenje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

določíti za in dolóčiti za -im za dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj nameniti koga/kaj za koga/kaj
Starši so ga določili za zidarja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dôlžendolžán dôlžna -opridevnik
  1. navadno s prejemnikom v dajalniku neporavnan, neplačan
    • kdo/kaj biti dolžen komu koliko česa
  2. navadno s prejemnikom v dajalniku obvezan komu kaj izkazati, storiti
    • kdo/kaj biti dolžen komu kaj
    • , kdo/kaj biti dolžen komu kaj, koliko
  3. zavezan ravnati skladno s predpisi
    • kdo/kaj biti dolžen kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dolžen za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

domàč-áča -epridevnik
  1. varen, gotov, ker je dovolj dobro seznanjen z določenimi vsebinami, okoliščinami, ljudmi v določenem okolju, sredini
    • kdo biti domač
    • , kdo narediti se domačega
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • domač v/pri
  • , domač z/s
  • , domač med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dopingírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo jemati doping
/Nepremišljeno in prepogosto/ so se dopingirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dopisnikováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo biti za dopisnika
/Kot zunanji novinar redno/ dopisnikuje (po vsej državi).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dopisováti si -újem si nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v dvojini ali množini
kdo pisno izmenjavati si mnenja, misli
(S starši) si je dopisoval (o vsakdanjih stvareh).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dopolnjeváti -újem nedovršni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dodatno polniti, popravljati koga/kaj
Asortiment izdelkov so dopolnjevali (z novimi iznajdbami).
2.
iz matematike kdo/kaj dodajati v seštevancu za znano vsoto
Dopolnjuje seštevanca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dopovédati -povém dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj pojasniti komu/čemu kaj
Če vprašanja ne razumete, vam ga bom pojasnil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

doséči do -séžem do dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj dotakniti se česa
/Komaj, z metlo/ je dosegla do najskrajnejšega kota.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

doseljeváti se -újem se nedovršni glagol, glagol (procesnega) premikanja
kdo/kaj z določenim namenom premakniti se iz/z/s/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad kaj / od kod / kam
/Redno/ se doseljujejo s podeželja v mesto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dospéti -spèm dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj priti do/mimo koga/česa / proti komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / do kod / kdaj / do kdaj /
Do vznožja gore so dospeli /z avtom/.
2.
iz ekonomije, iz finančništva kaj zapasti do/sredi česa / proti čemu / v/na/za/skozi/čez kaj / čez koliko časa / kdaj /do kdaj
Dajatve oz. vsi računi dospejo do desetega v mesecu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dostáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poslati komu/čemu koga/kaj
Kupljeno blago jim /po želji/ dostavimo (na dom).
2.
kdo/kaj dodatno povedati kaj
(Besedilu) je dostavil še nekaj nujno potrebnih besed.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

doštudírati -am dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo končati študij
/S svojo nizko plačo/ je doštudiral (v rednem roku, letos).
2.
kdo končati študij v/na čem / kje
Doštudiral je na slavistiki.
3.
knjižno pogovorno kdo uspešno študijsko končati kaj
Doštudiral je ruščino (na slavistiki).
4.
knjižno pogovorno kdo izšolati koga
/Z majhno plačo/ je doštudiral otroke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

doštudírati za -am za dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
knjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo uspešno usposobiti se za koga/kaj
/Z veliko odrekanja/ je doštudirala za zdravnico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dotakníti se in dotákniti se -em se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj z doti kom priti do koga/česa
/V pozdrav/ se je dotaknil čepice.
2.
kdo v govoru priti do koga/česa
Govornik se je /mimogrede/ dotaknil tega vprašanja.
3.
čustvenostno kdo/kaj lotiti se koga/česa
Če se me le dotakneš, ti bom vrnil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dotíkati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj imeti stik do koga/česa
Hlačnica se /boleče/ dotika rane.
2.
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj imeti stik
Veje so se /igrivo/ dotikale /med seboj/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stike glede koga/česa
/V živahnih pogovorih/ so se dotikali najrazličnejših vprašanj in problemov.
4.
iz geometrije, navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj imeti stik
Lika se dotikata /med seboj v skupni točki/.
4.1.
kaj imeti v skupni točki česa skupno tangento
Krivulja se v eni točki dotika ploskve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

douméti -úmem dovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kdo popolnoma, do konca razumeti, spoznati kaj
/Zaradi današnjih okoliščin/ učenci tovrstne probleme /zelo hitro/ doumejo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dovzéten-tna -opridevnik
  1. dojemljiv, nagnjen
    • kdo biti dovzeten
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dovzeten za
  • , dovzeten na

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dozírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj določiti komu/čemu kaj glede na višino in določene okoliščine
Tovrstno zdravilo je treba bolnikom dozirati /individualno/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dramíti se in drámiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: budíti se

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dražíti2 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj zmerom višje vrednotiti
Prekupčevalec na eni strani (vsakdanje uporabljive izdelke) ceni, na drugi pa draži.
2.
kdo/kaj dražje ponujati koga/kaj
Na dražbi bodo dražili svoj travnik in njive.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

drčáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj hitro premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/pri kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
Plaz je drčal proti planincu.
2.
brezosebnobiti nevarno spolzko komu/čemu / pri/po/ob/v/na kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/V teh čevljih/ mu /zelo/ drči po mokri travi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

drčáti v -ím v nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno, v oslabljenem pomenu
kdo/kaj počasi premikati se v kaj negativnega
/Nepremišljeno in vratolomno/ drčijo v propad.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

drégati v -am v nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj besedno usmerjati se na koga/kaj
/Vztrajno in kar naprej/ drega vanje /, da se kar bliska.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

drémati -ljem in drémati tudi dremáti -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj / komu/čemu biti v stanju med budnostjo in spanjem
Nekateri so dremali ali spali, drugi pa bedeli.
2.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
V mladostnikih spolnost še dremlje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dréti1 dêrem tudi drèm nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj hitro teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / od kod / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod/ kje
Hudournik /siloma/ dere po skalovju.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj zelo hitro množično in neurejeno premikati se iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/za kom/čim / kam /kod
Ljudje so /trumoma/ drli iz stadiona.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dréti se -dêrem se nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo oglašati se z močnim, neprijetnim glasom
/Vztrajno/ se dere.
2.
kdo glasno in grobo znašati se na koga / nad kom
/Neprestano/ so se drli nanj /zaradi površnosti/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dréti v dêrem v tudi drèm v nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, v oslabljenem pomenu
kdo/kaj hitro premikati se v kaj negativnega
/Nepremišljeno in vratolomno/ derejo v propad.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

drgetáti -ám tudi -éčem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj tresti se
Stiskal se je v plašč in drgetal.
2.
čustvenostno kdo biti močno vznemirjen
Vsa drgeta /v strahu, da bi ga našli/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dŕgniti -em nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj močno pritiskati na koga/kaj / po kom/čem delati
/Živčno/ drgne /s prstom/ po šipi.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno uporabljati, obravnavati koga/kaj
Še vedno drgne šolske klopi.
3.
slabšalno kdo/kaj igrati
Čelist in violinist sta kar naprej drgnila.
4.
čustvenostno kaj oglašati se
V travi so drgnili črički.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

drobíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).
2.
kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).
3.
čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.
4.
čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.
5.
čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.
6.
iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.
7.
iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dŕsati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj močno pritiskati na/ob koga/kaj / po kom/čem delati
/Živčno/ drsa /s prstom/ po šipi.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s tesnim dotikanjem počasi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kje / kod
Okrog oltarja drsa /po kolenih/.
3.
kdo gojiti drsanje, ukvarjati se z drsanjem
Drsala sta že /zelo dolgo/, od otroštva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dŕsati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
kdo/kaj premikati se po ledu
Otroci se kepajo in drsajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

drséti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s tesnim dotikanjem premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod /kod/ kam
Iz nosu (mu) je drsela svečka.
2.
brezosebnobiti nevarno spolzko komu/čemu pri/po/ob/v kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod /kod/ kam
V teh čevljih mu /zelo/ drsi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

drséti v -ím v nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno, v oslabljenem pomenu
kdo/kaj počasi premikati se v kaj negativnega
/Nepremišljeno/ drsijo v propad.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

družíti se in drúžiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj rad biti skupaj
/Nepremišljeno/ se druži prav z vsemi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

drvéti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, navadno čustvenostno
kdo/kaj hitro teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kam / kod
Ljudje so /trumoma/ drveli iz stadiona.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

drvéti v -ím v nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno, v oslabljenem pomenu
kdo/kaj hitro premikati se v kaj negativnega
/Nepremišljeno in vratolomno/ drvijo v pogubo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dŕzniti se -em si in dŕzniti si -em se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi
1.
kdo/kaj izraziti odločnost za kako dejanje zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev zaradi česa / o kom/čem / pred kom/čim / kdaj / kam
Na starost si je drznil beračiti.
1.1.

Drznil si je od doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

držáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imeti z ro kam i oprijeto za kaj
Ves čas je držal za kozarec.
2.
kdo/kaj povezovati koga/kaj
Led drži kamenje /skupaj/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile imeti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Komaj/ je držal tram pokonci.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile lastnostno določati kaj skozi/v kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kdaj / kje / kod
Potrošnjo držijo v mejah realnih možnosti.
5.
žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi kakega namena ohranjati kaj
Poleg goveje živine drži še ovce in koze.
6.
knjižno pogovorno kdo/kaj trajati
Deževje je držalo (tri tedne).
7.
kdo/kaj ne dajati možnosti prehoda
Bazen /dobro/ drži.
8.
kdo/kaj imeti zmožnost za kaj / koliko česa / koliko
Posoda drži malo manj kot pet litrov.
9.
kaj biti v skladu z resničnostjo
Vabilo še /vedno/ drži.
10.
nav. v zvezi z beseda, obljuba kdo/kaj dati besedo, obljubo
Držijo besedo.
11.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta drži mimo šole.
12.
neknjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati koga/kaj v/na čem /s/pod/nad/med/pred/za čim
Stroj drži v popravilu.
13.
iz lovstva kdo/kaj dajati možnost za odstrel
Divjad /dobro/ drži.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

držáti se -ím se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti tesno zraven koga/česa / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred/za čim / kje
Čevljev se drži blato.
2.
kdo/kaj oklepati se česa
Drži se dogovora.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj z obnašanjem izražati se
Drži se /dobro/slabo/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ohranjati svoj obstoj
/Samo s silo/ se drži (na oblasti).
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Vedel je, kje se medvedi najrajši držijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

držáti z/s -ím z/s nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti s kom/čim
Zmeraj drži z bogatimi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dušíti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj s težavo dihati v/na/pri/ob čem / pod/nad/med čim / kje
Planinci so se dušili pod snegom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dvígniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj višje premakniti koga/kaj
Otroka je /z lahkoto/ dvignil (iz zibelke v naročje).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj višj-ega/-e
Hišo so dvignili /za dve nadstropnji/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti koga/kaj v pokončni, sedeči položaj
(S ceste) so dvignili podrt drog.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj glede na količino, intenzivnost spraviti koga/kaj na višjo stopnjo
Dvignili so proizvodnjo, vendar tudi cene.
5.
kdo/kaj dobiti kaj
(V banki oz. iz banke) je dvignil denar.
6.
kdo/kaj pripraviti koga/kaj k/h/proti komu/čemu na/v/za/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Dvignil je ljudstvo proti okupatorju.
7.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj glede na količino, intenzivnost povzročiti, spraviti kaj na višjo stopnjo
/Zaradi nekaj malenkosti/ so (proti njemu) dvignili pravo gonjo.
8.
iz lovstva kdo/kaj spoditi, prepoditi kaj
Streli so dvignili divjad.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dvígniti se -em se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se navzor, kvišku
(Iz vinograda) se je dvignila jata škorcev.
2.
v oslabljenem pomenu kaj začeti biti, obstajati
(V želodcu) se (mu) je dvignila slabost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dvómiti -im in dvomíti -im nedovršni glagol, glagol mišljenja
1.
kdo/kaj izražati dvom, dvome
Kar naprej dvomi.
2.
kdo/kaj pozitivno, negativno meniti kaj / o kom/čem / nad kom/čim
/Zelo neupravičeno/ dvomi vanj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

eksperimentírati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno ugotavljati, uvajati nove načine, metode
(Pri fiziki) /dosti/ eksperimentirajo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno delati s kom/čim
Z novim zdravilom še eksperimentirajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

eksplodírati -am dovršni in nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj silovito, s po kom naenkrat pojaviti se
Granata je /nepredvideno/ ekplodirala že (v zraku).
2.
čustvenostno kdo nezadržano silovito izraziti kaj , zlasti jezo
(Kjer koli) /za vsak prazen nič/ eksplodira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

eksponírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj postaviti se
(Pri stavki) se je /zelo/ eksponiral (za delavce in njihove pravice).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

emancipírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja/ustvarjanja
kdo/kaj pridobiti si, enakopraven, pomemben položaj
(V tistem času) se je država /gospodarsko/ emancipirala /kot enakopravna članica evropske skupnosti/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

enáčiti se z/s -im se z/s nedovršni glagol, glagol razumevanja
GLEJ: identificírati se z/s

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

evropeizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj postajati ustrezen evropskemu načinu življenja
Mladi so se /težko / s težavo/ evropeizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

fabulírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
neobčevalno knjižno kdo/kaj ustvarjati, oblikovati fabulo v literarnem delu
Pisatelj /dobro/ fabulira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

fantazírati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
1.
kdo vzneseno, navadno neuresničljivo govoriti kaj / čem
/Zavzeto/ (mu) fantazira, kako bo odpotovala živet na drugi konec sveta.
2.
kdo sanjati kaj / o čem neuresničljivo/o neuresničljivem
/Zavzeto/ je fantaziral, da je videl nekoga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

fantováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo udeleževati se družabnega življenja fantov na vasi
Še pred leti je /veliko/ fantoval.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

figurírati -am nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj nastopati od—do česa / sredi česa / v/na/po/pri čem / kod / kje / med čim / od—do kdaj / kdaj
/Na zunaj/ je med ljudmi figuriral /kot porok/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

financírati in finansírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj denarno omogočati kaj
Šole in bolnišnice še vedno financira država /iz letnega proračuna/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

formírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj sestavljati se, oblikovati se
V tem času so se formirali /kot narod/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

fotografírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj s fotoaparatom prenesti koga/kaj / koliko česa na filmski trak
Ta dogodek in ljudi so /večkrat/ fotografirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

frizírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj strokovno urejevati lase, dlako
/Samovšečno/ je friziral (s posebnim glavničkom).
2.
kdo/kaj urejati koga/kaj
/Po cele ure/ se frizira, včasih pa tudi druge.
3.
kdo/kaj urejati, gladiti koga/kaj
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) friziral dolgo brado.
4.
iz avtomobilizma, žargonsko kdo/kaj prirejati kaj na višje obrate
(Dirkačem) je friziral avtomobile (z močnejšimi oz. višjeobratnimi motorji).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

funkcionírati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v delovnem stanju
Motor (mu) še ne funkcionira /kot si je zamislil/.
1.1.
kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel (mu) je /zagrizeno/ funkcionirala.
2.
kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
/Zelo uspešno/ je funkcioniral /kot učitelj/ ob meji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

garantírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj obljubiti komu/čemu kaj / o čem
/Brez zadržkov/ jim je garantiral nagrado.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

gíbati se -ljem se tudi -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se, hoditi
Vozilo se /lahko/ giblje.
2.
kdo/kaj premikati se, hoditi po/v čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
Giblje se po obodu.
3.
kdo/kaj biti, zadrževati se na/v čem / med kom/čim / kje / kod
Giblje se na svežem zraku.
3.1.
kaj biti omejen, postavljen na/v čem /med čim / kje / kod
Razprava se giblje v družbenopolitični sferi.
4.
kaj nastopati v določenem razponu od—do/okoli/okrog česa / koliko
Cene se gibljejo od pet do deset tolarjev za kilogram.
4.1.
kaj biti samo približno določeno, ocenjeno od—do/okoli/okrog česa / koliko
Škoda se giblje od dveh do treh milijonov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

gláditi po -im po nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj dotikati se koga/kaj po kom/čem
Otroka je nežno gladil po licu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

glás-úsamostalnik moškega spola
  1. zvok bitja ali predmeta
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • glas o
  • , glas na
  • , glas za
  • , glas proti
  • , glas pri

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

glasíti se -ím se nedovršni glagol, glagol govorjenja, neobčevalno knjižno
1.
v oslabljenem pomenu kaj imeti vsebino, biti tak
Njegova trditev se glasi /takole/.
2.
kaj biti slišno od/iz koga/česa / po/na/v kom/čem / med/nad/pod kom/čim / od kod / kod / kje
Iz hiše se je glasil pridušen jok.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

glasováti -újem dovršni in nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj ustno in pismeno izraziti odločitev ali mnenje proti komu/čemu / za koga/kaj / o kom/čem
/Z dvigom rok/ je večina volivcev glasovala proti predlogu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

gláva-esamostalnik ženskega spola
  1. središčni del živega telesa za upravljanje gibalnega in razumskega oziroma zavestnega delovanja
    • glava koga/česa
  2. glavi podoben del česa glede na obliko ali vlogo
    • glava česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • glava v/na
  • , glava z/s
  • , glava za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

glédati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pogled proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po kom/čem / za kom/čim / kam / kod
Celo poletje so gledali proti planinam.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti odprte oči
Gleda /kakor miš iz moke/.
3.
kdo/kaj z gledanjem dojemati kaj
Rad gleda filme in tudi televizijo.
4.
kdo/kaj z gledanjem izražati stanje, lastnost
/Zaljubljeno/ gleda /kot kakšen mladenič/.
5.
kaj biti usmerjeno proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / kam
Soba gleda na dvorišče.
6.
kdo/kaj ukrepati kaj 'želeno'
Gleda le na to, da bi kaj zaslužil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

glédati na -am na nedovršni glagol, glagol (dogodkovnega/procesnega) razumevanja
1.
kdo/kaj imeti odnos glede na koga/kaj
Na svet je gledal /zelo kritično/.
2.
kdo/kaj ozirati se na koga/kaj
Pri ženitvi /kot preveč zaljubljen sploh/ ni gledal na bogastvo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

glédati po -am po nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj ozirati se po kom/čem
Že zgodaj je začel gledati po dekletih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

glédati za -am za nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj zanimati se za kom/čim
Vedno je gledala za moškimi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

globalizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj zavzemati se za mednarodno vplivanje in delovanje
Evropa se globalizira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

gnáti žênem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno hitro premikati koga/kaj
Motor /z vso silo in včasih prek možnosti/ žene črpalko.
1.1.

/Pridno/ je gnal koso.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj po potrebi usmerjati koga/kaj od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Celo otroke žene k težkemu delu.
3.
čustvenostno kdo/kaj govoriti, ponavljati kaj
Ženske so /na vso moč/ gnale svoj očenaš.
4.
kaj poganjati
Drevje že žene.
5.
iz medicine nekaj po potrebi usmerjati koga/kaj na kaj
Bolnika /kar prepogosto/ žene na vodo in /premalokrat/ na blato.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

gnáti se žênem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj / s kom/čim
/Preveč/ se je gnala z učenjem.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno s težavo premikati se
/Drug drugega sta se /s težavo/ gnala (proti domu).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

gnáti v žênem v nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kaj poganjati v kaj
Ajda žene v cvet.
2.
iz agronomije kaj poganjati v kaj
Ta vrsta drevja žene /izključno/ v les.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

gnézditi -im nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
kdo/kaj delati, imeti gnezdo
(Pod streho) gnezdijo lastovke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

gnusíti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
kdo/kaj vzbujati komu/čemu skrajen gnus, odpor
Tovrstna jed in pijača se mu gnusita.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

godíti se1 -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: dogájati se 1
2.
dobro dogajati se komu/čemu
Godi se mu /kot v nebesih/.
2.1.
kaj dogajati se komu/čemu
Kar vsega preveč se mu godi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

godíti se2 -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kaj delati se godno
V tem času se hruške /uspešno/ godijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

godrnjáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
1.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje
/Zaradi zares slabih razmer/ so ljudje kar naprej godrnjali in se jezili.
2.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem nejevoljno izražati kaj / o čem
Začel je nekaj mencati in godrnjati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

godrnjáti čez -ám čez nedovršni glagol, glagol govorjenja, knjižno pogovorno, slabšalno
kdo/kaj nejevoljno govoriti čez koga/kaj
Kar naprej godrnja čez svoje ljudi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

godrnjáti nad -ám nad nedovršni glagol, glagol govorjenja, knjižno pogovorno, slabšalno
kdo/kaj nejevoljno govoriti nad kom/čim
Kar naprej /kot popolni nezadovoljnež/ godrnja nad vsem in vsemi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

gojíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno obravnavati kaj
Na farmi gojijo govedo za zakol.
1.1.

Še naprej je /z vso vnemo/ gojil sovraštvo do svojih sorodnikov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

gomazéti -ím nedovršni glagol, glagol premikanja (stanjski (telesni/duševni) glagol), navadno v 3. osebi
1.
kdo/kaj živahno premikati se v večjem številu v vseh smereh na/v/po kom/čem / kje / kod
Mravlje so gomazele po listih.
2.
kaj živahno premikati se na/v/po kom/čem / kje / kod
/Od groze/ so (mu) po hrbtu gomazeli mravljinci.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

goníti se gónim se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: gnáti se
kdo/kaj kazati nagnjenje za parjenje
Svinja se goni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

goréti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj izginjati, uničevati se v ognju
Suha drva /dobro/ gorijo.
2.
kdo/kaj z izginjanjem, uničevanjem dajati svetlobo
Luč je gorela vso noč.
3.
čustvenostno kdo/kaj biti razgret od bolezni, napora
Otrok ves gori, tako je bolan.
4.
čustvenostno kaj biti, obstajati v veliki meri v/na kom/čem / kje
V njem je gorela strast.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

goréti za -ím za nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
čustvenostno kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
/Vztrajno/ gorijo za uspeh.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

gósti gódem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, redko
1.
kdo/kaj igrati glasbo
/Lepo/ zna gosti (na citre in kontrabas).
2.
čustvenostno kdo/kaj navadno jezno govoriti
/Stalno sam pri sebi trdovratno/ gode (eno in isto).
3.
čustvenostno kdo/kaj povzročati komu/čemu
Otroci so obljubili, da jima ne bodo več tako (in take) godli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

gósti se góde se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi
nekdo/nekaj pozitivno povzročati komu/čemu
Njemu se pa gode.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

gostíti se1 -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati se bolj gosto
Kri se (mu) /hitro/ gosti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

gostíti se2 -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja, čustvenostno
kdo/kaj obilno, dobro hraniti se
/Pogosto/ so se gostili (z divjačino).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

gostováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti, nastopati v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kdaj
Na naših odrih bo /v glavni vlogi/ gostovala slavna sopranistka.
2.
kdo/kaj biti nastanjen, živeti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod
/Z veseljem/ gostuje na deželi/v mestu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

govoríti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Govori /kot navit/.
1.1.
kdo/kaj biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Naša papiga govori.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj govorila.
2.1.
kdo/kaj z jezikovnimi sredstvi izražati kaj / o čem
Avtor govori o tem vprašanju /z zaskrbljenostjo/.
3.
kdo/kaj znati, obvladati kaj 'jezik'
Govori šest jezikov.
4.
kdo/kaj neposredno podajati v javnosti
Na sestanku je /kot vodilni izvedenec/ govoril (o trenutnih razmerah).
5.
navadno v 3. osebi kdo/kaj širiti kaj / o čem
O njem govorijo čudne stvari.
5.1.
nekdo/nekaj širiti kaj / o čem
O tem se je govorilo, da je praktično neuresničljivo.
5.2.
kdo/kaj izražati kaj / o čem
Pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov.
6.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so govorili o vsakdanjih stvareh.
6.1.
nekdo izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se javno govori in piše.
7.
čustvenostno, navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj biti v normalnih odnosih
Soseda spet ne govorita.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

govoríti z/s -ím z/s nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj izražati se s čim
Zadnje čase veliko govori s pogledom in kretnjami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

govoríti za -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj izražati se za koga/kaj
Govorijo za napredek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

grabíti in grábiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj, navadno z grabljami
Vse življenje je stiskal in grabil.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati po kom/čem / za kom/čim , navadno z grabljami
(Po tleh) je /nervozno/ grabil kos za kosom.
3.
čustvenostno kdo/kaj hoditi, prestopati kaj
/Dobro/ je grabil pot.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

gradíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati kaj
Gradijo cesto /v lastni režiji in na črno/.
2.
kdo/kaj sestavljati, tvoriti kaj
Gradijo stroje.
3.
kdo/kaj začetno ustvarjati kaj
Gradili so robote.
3.1.
kdo/kaj delati, povzročati kaj sploh
Gradili so prijateljske stike.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

gradíti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
iz meteorologije kaj nastajati
Gradi se področje visokega zračnega pritiska.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

gŕd-a -opridevnik
  1. negativen glede na zunanje in tudi notranje lastnosti
    • kdo/kaj biti grd kot kaj/kdo
    • , kdo/kaj biti grd kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • najgrši na
  • , grd do/z/s
  • , grši/najgrši od

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

grêbsti se grêbem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj / s kom/čim
/Preveč/ se je grebla z učenjem.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

grešíti -ím dovršni in nedovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
1.
kdo narediti, delati prekrške, prestopke, kršiti
/Pri bontonu stalno/ greši.
2.
iz religije kdo narediti, delati greh, kršiti zapoved
Greši /samo v mislih in ne v dejanjih/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

gréti se gréjem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dobivati toploto
/Navadno/ se grejejo /pri ognju/za pečjo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

grmáditi se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: kopíčiti se

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

grméti -ím nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
brezosebnodajati zelo slišne glasove pri bliskanju
Poleti (v teh krajih) /bolj pogosto in rado/ grmi.
2.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj dajati grmenju podobne glasove
Kolesa so /silovito/ grmela (pod podom vagona).
3.
čustvenostno kdo glasno in grobo znašati se proti komu/čemu / na koga/kaj / nad/za kom/čim
/Neprestano/ je grmel nanj /zaradi površnosti/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

grozíti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja (glagol ravnanja)
1.
kdo/kaj preteče napovedovati, zamahovati komu/čemu kaj / s čim
/Brez zadržkov/ jim je grozil z zaporom.
2.
kdo/kaj preteče napovedati se komu/čemu
Grozita jim vojna in vojska.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

grupírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: skupíniti se

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

gúbati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj nastajati negladek, neraven
Hlače so se gubale.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

gúgati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje
Neki predmet se je premikal po vodi.
2.
kdo/kaj premeščati se v različnih smereh
Miza se guga, da se ne more pisati na njej.
3.
iz navtike kaj premeščati se okrog prečne osi
Ladja se guga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

hécati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja, knjižno pogovorno
kdo/kaj imeti neresen pogovor
/Prav že nesramno/ se je hecal (z njim).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

hitéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Hiti že /brez bergel/.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj hitro usmerjati se, ravnati se k/h komu/čemu / na/v kaj / po čem / kam / kod 'dejavnost'
Hiti na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
3.
kdo/kaj telesno, duševno hitro delovati
Hitijo (cel dan).
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati, imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev
Na starost je hitela beračiti.
4.1.

Hitel je na izpit.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

hladíti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj postajati hladno
Jeza se (jim) je /počasi/ hladila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

hodíti hódim nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Hodi že /brez bergel/.
1.1.
nekdo/nekaj imeti ustaljeno navado premikati se
(Po tem delu mesta) se lahko hodi.
1.2.
kdo/kaj potovati mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Ljudje veliko hodijo po svetu.
2.
kdo/kaj ponavlja pot na/v/čez/skozi/med kaj / po čem / k/h komu/čemu / kam / kod
Pogosto hodi čez mejo.
2.1.
kdo/kaj je usmerjen na/v kaj , k/h komu/čemu / po čem / kam / kod
Hodi na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kakšen
Hodi bos.
4.
v zvezi s pot, čustvenostno kdo/kaj usmerjati se, ravnati se v kaj / po čem / kod
Hodi po čudnih potih.
5.
z nikalnico kdo/kaj iti iz/od česa / k/h komu/čemu / v/na kaj / kam / od/do kod / kod
Naj ne hodijo iz hiše / od doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

hodíti z/s hódim z/s nedovršni glagol, glagol (procesnega) premikanja
knjižno pogovorno kdo/kaj biti v ljubezenskem odnosu s kom
Že tri leta hodi z njo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

hotéti hóčem nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol
1.
kdo/kaj izražati voljo, željo, prošnjo narediti kaj
Hoče biti gospodar v hiši.
2.
kdo/kaj želeti koliko česa / kaj
Hoče novo obleko.
2.1.

Kdo (ti) pa kaj hoče.
3.
navadno čustvenostno, z nikalnico kdo/kaj ne nastopiti
Otroci se niso hoteli prebuditi.
3.1.
ne biti česa
Dežja noče biti.
4.
čustvenostno kdo/kaj začne dejanje
Obleka se že hoče trgati.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj imeti željo, možnost
Kaj čemo mu pa dati.
6.
v zvezi s kaj, knjižno pogovorno, čustvenostno kaj pomagati/koristiti kaj
Kaj če (mi) zdaj denar.
7.
v zvezi z reči kdo/kaj uvajati, zaključiti kaj 'povzetek, vsebino'
Hoče reči, da to ni res.
8.
navadno v 3. osebi kdo/kaj nedoločno/poljubno izražati
Naj stori /kakor/ hoče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

hotéti se hóčem se nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol, navadno v 3. osebi
komu/čemu dati se kaj / česa
Hoče se ji govoriti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

hraníti1 in hrániti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj imeti kaj spravljeno čez kaj / kdaj / v/na čem / kje
Sadje so čez zimo hranili v kleti.
2.
kdo/kaj imeti kaj shranjeno čez kaj / kdaj / v/na čem / kje
Banka hrani vrednostne papirje v kodiranih sefih.
3.
neobčevalno knjižno kdo/kaj prizadevati si za kaj
/Z veliko spoštljivostjo/ je hranil spomin na najbližje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

hraníti2 in hrániti -im nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
1.
kdo preživljati koga
Mati hrani dojenčka (iz steklenice).
2.
kaj vzdrževati koga/kaj ob/v čem / s čim
Vse svoje otroke hrani v tovarniški menzi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

hraníti se in hrániti se -im se nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
kdo preživljati se iz/brez česa / s čim
Rastlina se hrani iz zemlje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

hreščáti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj oglašati se s kratkimi, rezkimi glasovi
Vrane /prav oglušujoče/ hreščijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

hvalíti se in hváliti se -im se nedovršni glagol, glagol mišljenja
kdo/kaj izražati se, poudarjati se
/Z zadovoljstvom/zadovoljno/ se hvali (, da ima vsega dovolj).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

identificírati se z/s -am se z/s nedovršni in dovršni glagol, glagol razumevanja
kdo/kaj primerjati se s kom/čim glede na visoko stopnjo istovetnosti, enakosti
/Zaradi staršev in prestiža/ se je /neupravičeno/ identificiral le z najboljšimi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ignorírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne meniti se za koga/kaj
Druge konkurenčne firme so /popolnoma/ ignorirale njihove izdelke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

igráti -ám nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj umetniško obdelovati kaj ‘besedilo, glasbo’
V gledališču igrajo komedijo /po režiserjevi zamisli/.
2.
kdo/kaj športno uresničevati kaj ‘tekmo’
Olimpija je /v finalu/ igrala košarko (s Crveno zvezdo / proti Crveni zvezdi).
3.
kdo/kaj dejavno obvladovati kaj ‘določeno igro’
Že cel večer igrajo karte /za denar/.
4.
kdo/kaj poklicno ukvarjati se z igro
Kljub starosti še vedno /dobro/ igra košarko.
5.
čustvenostno kdo/kaj pretvarjati se
Ves večer je samo igrala.
6.
čustvenostno kaj od razburjenja premikati se komu/čemu / pri/na/v kom/čem
Prsti so ji kar igrali (po mizi).
7.
čustvenostno kaj biti viden, opazen po/pri/na/v/ob kom/čem / kje
Na njenem obrazu (ji) je igral nenavaden izraz.
8.
iz igralništva kdo/kaj aktivno delovati
Igral je.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

igráti se -ám se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
(Na dvorišču) se je /brezskrbno/ igrala s svojim bratcem.
2.
kdo/kaj opravljati kaj ‘kako igro’
Igrajo se slepe miši.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

igráti se z/s -ám se z/s nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Živčno/ se je igrala s prsti (po robu mize).
2.
čustvenostno kdo/kaj imeti lah kom iseln, neresen odnos s kom/čim
Z zdravljem in ljubeznijo se ni za igrati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

imenováti se -újem se nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol razumevanja
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj biti označen kot kdo/kaj
Otrok se imenuje Tomaž.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

iméti imám nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj lastiti si, posedovati, prisvajati si kaj
Imajo avtomobil, hišo.
1.1.
kdo/kaj gojiti, rediti kaj
Sosed ima čebele.
2.
kdo/kaj urejati, obvladovati, upravljati, nuditi kaj
Urednik ima gradivo.
2.1.
kdo/kaj upoštevati, priznavati, podpirati, vzdrževati koga
Ima brata/ljubico.
3.
knjižno pogovorno kdo/kaj sprejemati, vabiti, naje(ma)ti koga
Danes imamo goste.
4.
kdo/kaj polagati, postaviti, namestiti, držati koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
V naročju je imela otroka.
5.
kdo/kaj vsebovati, obsegati kaj
Voda ima precej kalcija.
6.
knjižno pogovorno kdo doživljati, preživljati, videti koga/kaj na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj
Tri dni / Letos imamo dež.
6.1.
kdo jesti kaj / koliko na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj
Danes imamo krompir v omaki.
7.
dovršno, knjižno pogovorno kdo/kaj roditi koga/kaj
Prešnji mesec je imela otroka.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj nositi, prenašati, uživati kaj
Mož ima brado/vročino/podporo.
9.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj privlačiti koga/kaj
Ti čevlji me imajo.
10.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati kaj v/na čem
Ima stroj v popravilu.
11.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj morati, imeti možnost narediti
Ima se zahvaliti za pomoč.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

iméti se imám se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v oslabljenem pomenu kdo/kaj živeti, počutiti se
Ima se /dobro/slabo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

individualizírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu
kdo/kaj ločiti se kot individuum
/Drugačnim načinom mišljenja in posledično življenja/ se je (v sicer nekdaj prijateljski sredini) individualiziral.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

informatizírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj vključevati se v informacijski sistem
/Čisto zaradi golih potreb in prilaganja/ so se morali (skozi razpoložljiv čas) informatizirati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

integrírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj delati, narediti se skupn-ega/-o
Podjetji se /iz ekonomskih razlogov/ nameravata integrirati (še z drugimi sorodnimi podjetji).
2.
kdo/kaj vključevati se
Podjetji sta se integrirali (v eno firmo).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

intenzivírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu
kdo/kaj intenzivno stopnjevati se, večati se
(Po drugi vojni) se je intenzivirala bazična industrija.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

interesírati se za -am se za nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
/Zelo živo/ se interesira za politiko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

internetizírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj povezati se z internetom
/Čisto zaradi golih potreb in prilaganja/ so se morali (skozi razpoložljiv čas) internetizirati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

interpretírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj razlagati kaj
/Jasno in predvsem logično/ so interpretirali svoje stališče do svetovnh problemov.
2.
kdo/kaj umetniško obdelovati kaj ‘besedilo, glasbo’
V gledališču interpretirajo vloge /po režiserjevi zamisli/.
3.
iz gledališča, iz muzikologije kdo/kaj izvirno umetniško poustvarjati
Izvajalec je aktivno interpretiral.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

invertírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, neobčevalno knjižno
v posplošenem pomenu kdo/kaj preusmeriti kaj
Gospodarstvo so /izvozno/tržno/ invertirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

invertírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, neobčevalno knjižno
v posplošenem pomenu kdo/kaj preusmeriti se
Kmetje so se invertirali (v pitanje telet).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

iskáti íščem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premi kaj oč se hoteti videti koga/kaj
(V leksikonu) je iskal napake.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si doseči koga/kaj
(V mestu) je iskal delo in stanovanje.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si ugotoviti koga/kaj
Svojce so iskali po časopisih in po radiu.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj želeti, hoteti kaj 'stanje/lastnost'
Iskal je sočutje.
5.
v zvezi s hoditi, iti kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/pred/za kaj / kam
Šla je iskat tolažbo k materi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

iskáti se íščem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v oslabljenem pomenu kdo/kaj spoznavati se
(V srednji šoli) se je še iskal in spoznaval, kaj hoče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

iskríti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj oddajati iskre zaradi udarjanja
Kremen se iskri.
2.
kaj oddajati svetlobo, izražati se
Sneg se iskri.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

iskríti se od -ím se od nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
čustvenostno kdo/kaj pojavljati se, izražati se v količinski odvisnosti od veliko koga/česa
(Pri njem) se ta proza kar iskri od domislic.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

islamizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj intenzivno navajati se na islam
/Z leti/ so se prebivalci (v določenih bivalnih sredinah) /počasi/ islamizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

istovétiti se z/s -im se z/s nedovršni glagol, glagol razumevanja
GLEJ: identificírati se z/s

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

íti grém in grèm nedovršni in dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Šel je (po prehodu za pešce).
1.1.
kdo/kaj premikati se kod / kam v določeno smer sploh
Ko gre vlak (skozi tunel), je treba zapreti okna.
2.
kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam
Vsak dan gre na pokopališče.
2.1.
kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Šel je k sorodnikom na obisk.
2.2.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Šel je k izpitu.
3.
kdo/kaj premikati se iz/z/od koga/česa / od kod
Čas je, da gredo od tod.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj pojavljati se iz/do česa / od kod , premikati se iz/do česa / od kod/ v kaj / kam
Iz dimnika gre dim.
4.1.
kdo/kaj premi kaj oč se pojavljati
Že tri dni gre dež.
4.2.
kdo/kaj širiti se od—do česa / v/na kaj / po kom/čem / kam / kod
Novica je šla od vasi do vasi.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj potegniti, seči, vrtati čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Šel je /z roko/ čez čelo.
6.
knjižno pogovorno kaj teči, delovati
Stope so še vedno šle.
7.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica gre mimo kraja.
8.
kaj obstajati, dogajati se
Gibanje gre /v krogu/.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj
9.1.
biti usmerjen v/na kaj / kam
Šli so v boljšo prihodnost.
9.2.
biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam
Ura gre naprej/nazaj.
9.3.
pridružiti se k/h komu/čemu , vstopiti v/med koga/kaj
Šel je k partizanom/tabornikom.
10.
knjižno pogovorno kaj biti dostopno, razumljivo komu
Matematika mu ne gre.
10.1.
kaj biti všeč, tekniti komu
Meso mu gre, polenta mu ne gre.
11.
knjižno pogovorno kaj biti določeno, pripadati komu
Delež gre podjetju.
12.
kdo/kaj biti glede na obseg, količino postavljeno v kaj
V sobo gresta le miza in kavč.
12.1.
kdo/kaj biti glede na velikost, obliko postavljeno v/na kaj
Ta ključ gre v ključavnico, te rokavice ne gredo na njegove roke.
12.2.
kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji.
12.3.
kdo/kaj biti glede na kvaliteto postavljeno v kaj
To gre v tretji kakovostni razred.
13.
brezosebnobiti nedopustno kaj
Ne gre dvomiti o tem.
14.
knjižno pogovorno kdo/kaj nepričakovano narediti kaj
Ti mu greš takole nagajati.
15.
knjižno pogovorno kaj miniti, minevati
Čas (mu) gre počasi.
16.
knjižno pogovorno kaj porabiti, potrošiti
To blago je že zdavnaj šlo.
16.1.
kaj uničiti se, pokvariti se
Guma je šla.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

íti se grém se in grèm se nedovršni in dovršni glagol, glagol (ciljnega) premikanja
1.
kdo/kaj namensko opravljati kaj
Gre se igrat/kartat.
1.1.
kdo/kaj negativno/nepristno določati koga/kaj
Gredo se umetnost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

íti za grém za in grèm za nedovršni in dovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
brezosebno, v pomožniški vlogiizražati/označevati koga/kaj
Kadar gre za človeka, se je treba potruditi.
1.1.
glede na istost opredeliti koga/kaj
Tu ne gre za nesrečo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izbóljšati se -am se in zbóljšati se -am se dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti se boljš-e/-ega
Gmotni položaj se (jim) je /presenetljivo hitro/ izboljšal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izboljševáti se -újem se in zboljševáti se -újem se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
GLEJ: izbóljšati se

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izbrúhniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj izločiti, izvreči kaj
/Z lahkoto/ je izbruhnila še neprebavljeno hrano.
2.
čustvenostno kdo silovito izraziti, izreči kaj
/Z lahkoto/ je (iz sebe) izbruhnila čisto neprimerne besede.
3.
kaj z vso silo začeti se
(Še sredi pogajanj) je izbruhnila vojna.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izčŕpati se -am se dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj oslabiti se
/Z delom/ se je izčrpal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izdájati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
GLEJ: izdáti se

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izdájati se za -am se za nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja, navadno čustvenostno
GLEJ: izdáti se za

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izdáti -dám dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj izraziti koga/kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Nekdo ga je /nepremišljeno/ izdal.
2.
kaj označiti koga/kaj
Kolobarji pod očmi so ga izdali.
3.
kdo/kaj povzročiti kaj
Izdal je pesmi /v almanahu/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uradno veljavno dati kaj
/Nemudoma in z veliko zamudo/ so izdali dovoljenje.
5.
kdo/kaj dati kaj v obtok, promet
Izdali so blago iz skladišča.
6.
iz finančništva kdo/kaj dati kaj v obtok, promet
Izdali so nove bankovce in znamke.
7.
iz prava kdo/kaj uradno veljavno dati kaj
Izdali so sodbo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izdáti se -dám se dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
kdo/kaj izraziti resnico o sebi
Izdal se je /pri govorjenju / z govorjenjem/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izdáti se za -dám se za dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja, navadno čustvenostno
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imenovati se za koga/kaj , kakšnega/kakšno
Izdal se je za njegovega dediča.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izgíniti -em in zgíniti -em dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Nekatere barve na sliki so izginile.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo je izginilo v daljavi, za oblaki.
3.
kaj prenehati biti, obstajati
Napetost je izginila.
4.
navadno čustvenostno kdo/kaj neopazno oditi
Sprla se je in izginila.
5.
navadno olepševalno, navadno v 3. osebi kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) je izginila je velika količina blaga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izglédati -am tudi zglédati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti videti kaj , kakšen 'stanje/lastnost'
Pot izgleda dobra.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati se kakšen/kakšno
Sredi mesta je izgledal (sam sebi) majhen.
3.
brezosebnoz omejeno gotovostjo in prepričanostjo zdeti se kaj
Na morju izgleda, da sonce potone v vodo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izgovoríti se -ím se dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj opravičiti se za koga/kaj
/Precej neiznajdljivo/ se je izgovoril na sodelavce in na dež.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izgubíti -ím tudi zgubíti -ím dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj nepričakovano ne imeti več koga/kaj
(Na potovanju) je izgubil denarnico in vse dokumente.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano ne imeti več koga/kaj , postati siromašnejši za koga/kaj
/Zaradi velike nepazljivosti/ je (pri transakcijah) izgubil precej denarja.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj nepričakovano ne imeti več kaj 'zmožnost, stanje, lastnost', postati siromašnejši za kaj 'zmožnost, stanje, lastnost'
Najprej je izgubil sluh, /postopoma/ pa še vid.
4.
iz športa kdo/kaj nepredvideno ne imeti več kaj
Igralec je izgubil žogo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izgubíti se -ím se tudi zgubíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj nepredvideno, neopazno iti, oditi, z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Sam bi se (v nepoznanem mestu) /zlahka/ izgubil.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred/iz/z/s koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo se je izgubilo v daljavi, za oblaki.
3.
v posplošenem pomenu kaj prenehati biti, obstajati
Napetost se je izgubila.
4.
navadno olepševalno, navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) se je izgubila velika količina blaga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izgúbljati se -am se tudi zgúbljati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
GLEJ: izgubíti se

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izhájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj pojavljati se v tiskani obliki
Zbirka je /kot zaključen opus del/ začela izhajati (pred vojno).
2.
kdo/kaj prihajati iz česa / od kod / kdaj
Izhaja iz učiteljske družine.
3.
navadno v 3. osebi kaj biti jasno vidno, kazati se iz česa / od kod
Iz podatkov izhaja, da se je proizvodnja povečala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izíti se -ídem se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj končati se
Tekma se je izšla /neodločeno in brez incidentov/.
2.
iz matematike kaj končati se
Deljenje se /lepo/ izide.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izjáviti se za -im se za dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj z besedami javno izraziti se za kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
/Soglasno kot eden/ so se izjavili za združitev.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izkázati se tudi izkazáti se -kážem se tudi skázati se tudi skazáti se skážem se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj potrditi se
Reševalci so se (ob nesreči) /zelo/ izkazali.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se za koga/kaj / s kom/čim
Na koncu se je izkazal za pristaša kritizirane stranke.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj predstaviti se
Izkazal se je /kot vešč in sploh iznadljiv voditelj/.
4.
navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj postati jasno, očitno, pokazati se
/Pri priči/ se je izkazalo, da stvari ne držijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izkazováti se tudi skazováti se -újem se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
GLEJ: izkázati se 1-3

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izlíti -líjem dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj spraviti kaj
Vodo so izlivali (iz sodov) kar (po pločnikih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izlíti se -líjem se dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kaj priti iz česa / od kod / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
/Po nesreči/ se (mu) je izlilo oko.
2.
nav. v zvezi s potok, reka kaj preiti / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
(Iz ravninske prikrite kotanje) se potok /v velikih počasnih zavojih/ izlije v reko.
3.
brezosebnoprenehati deževati
(Do jutra) se bo že izlilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izlívati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
GLEJ: izlíti se

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izločeváti se -újem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: izločíti se 1-3, 5-7

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izločíti in izlóčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj vzeti kaj / koliko česa
/Zaradi boljšega okusa/ so (pečenki) izločili kosti.
2.
kdo/kaj vzeti koga/kaj
/S sušenjem/ so izločili vodo (iz sadja).
3.
kdo/kaj zanikati koga/kaj
Kritik je /zaradi ideoloških zadržkov/ (iz antologije) izločil nekaj avtorjev.
4.
kdo/kaj poudariti koga/kaj
Literarni teoretik je /v prid preglednosti/ (iz obsežnega dela) izločil glavne in vodilne motive.
5.
čustvenostno kdo/kaj odstraniti koga
/Zaradi hudih prekrškov/ so ga izločili (iz skupine).
6.
kdo/kaj negativno oceniti koga/kaj
Zdravniška komisija ga je izločila /zaradi očitnih nekorektnosti/.
7.
kdo/kaj oddati kaj , koliko česa
Človek izloči /dnevno/ do tisoč gramov znoja.
8.
iz matematike kdo/kaj odstraniti kaj
Pri preračunavanju so (iz danih enačb) izločili neznanko.
9.
iz športa kdo/kaj odstraniti koga
(Iz moštva) so izločili kar nekaj igralcev.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izločíti se in izlóčiti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj pojaviti se od/iz koga/česa / od kod
Iz megle se je izločila človeška postava.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izmíkati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
GLEJ: umíkati se 1-2
3.
kdo/kaj bežati
/Po že ustaljeni navadi/ se izmika (odgovornosti / pred odgovornostjo).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izničeváti se -újem se tudi zničeváti se -újem se nedovršni glagol, glagol (dogodkovnega) premikanja
GLEJ: izníčiti se

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izníčiti se -im se tudi zníčiti -im se dovršni glagol, glagol (dogodkovnega) premikanja
kdo/kaj ukiniti se v smislu veljave, vrednosti
/S čudno prehrano/ se je /popolnoma/ izničil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izobráziti se -im se dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
GLEJ: izšólati se

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izobraževáti -újem nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj načrtno strokovno usposabljati koga
/Z majhno plačo/ je izobraževal otroke.
2.
kdo/kaj načrtno usposabljati koga/kaj za/v kaj
/Prostovoljno/ je izšolal otroke v iskane strokovnjake.
3.
kdo izpopolnjevati kaj
/Z veliko vaje/ je /precej uspešno/ izobraževala svoj posluh in glas.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izobraževáti se -újem se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo načrtno strokovno usposabljati se
/S svojo nizko plačo/ se je /uspešno/ izobraževal (v rednem roku, letos).
2.
kdo načrtno strokovno usposabljati se v/na čem / kje
Izobraževal se je na slavistiki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izobraževáti se za/v -újem se za/v nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v oslabljenem pomenu kdo uspešno usposobiti se za/v koga/kaj
/Z veliko odrekanja/ se je izobraževala v odlično pianistko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izogíbati se -am se in -ljem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj z odmikanjem ogniti se koga/česa / komu/čemu
Fant se /skrbno/ izogiba slabe družbe / slabi družbi.
2.
kdo/kaj z odmikanjem ogniti se česa / čemu ‘neprijetnega/neprijetnemu’
Fant se /skrbno/ izogiba dolžnosti/dolžnostim.
2.1.
kdo/kaj ne želeti, hoteti česa , ne biti naklonjen čemu
/Zaradi predvidenih sitnosti/ se izogibajo prepirov/prepirom.
3.
čustvenostno kdo/kaj ne uporabljati česa , ne ustreči čemu
/Zaradi kulturnosti in kultiviranosti/ se /z veliko pozornostjo/ izogiba kletvic in psovk.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izolírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj oddaljiti se
Izoliral se je (od družbe in domačih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izpahníti se in izpáhniti se -em se dovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se, potisniti se navzven
(S pikantno hrano) se (ji) (po obrazu) izpahnejo mozolji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izpeljáti se -péljem se tudi speljáti se spéljem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
1.
kdo/kaj spraviti se iz česa / od kod
/Komaj/ se je izpeljal iz obcestnega kanala.
1.1.
kdo/kaj spraviti se iz česa / od kod
Otroci so se (jima) /predčasno/ izpeljali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izpísati se in izpisáti se -píšem se dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj namensko odditi iz/z/od česa / od kod
/Z veliko jezo / jezno/ se je izpisal iz društva.
2.
kdo biti v stanju, ko je vsa ustvarjalnost že izrabljena
/S svojimi obsežnimi dosedanjimi deli/ se je pisatelj /skoraj popolnoma/ izpisal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izplúti -plôvem in pljújem dovršni glagol, glagol premikanja
kdo/kaj s plutjem priti iz česa / od kod / kdaj
Ladja je morala predčasno izpluti iz pristanišča.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izpolníti se in izpólniti se -im se tudi spolníti se in spólniti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kaj uresničiti se
Velika želja se (jim) je /končno/ izpolnila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izpopolníti in izpopólniti -im tudi spopolníti in spopólniti dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj bolj popolno, dovršeno
(Z novimi pripravami) so /temeljito/ izpopolnili delovni postopek.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dopolniti, zapolniti kaj
Zalogo so izpopolnili (z novimi izdelki).
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj strokovno dodelati koga/kaj v/na čem / kje
Izpopolnil se je v glasbi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izpopolníti se in izpopólniti se -im se tudi spopolníti se in spopólniti se dovršni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj postati boljši, popolnejši
Ljudje so se v teh letih izpopolnili.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izpopolnjeváti se -újem se tudi spopolnjeváti se -újem se nedovršni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol
GLEJ: izpopolníti se

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izpostáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dati, postaviti komu/čemu koga/kaj na razpolago
Tega otroka so /predvsem zaradi lastnih ambicij /preveč/ izpostavili javni sodbi in kritiki.
2.
kdo/kaj postaviti koga/kaj
Pohabljene otroke so izpostavili (v slabo vzdrževane sirotišnice / po slabo vzdrževanih sirotišnicah).
3.
kdo/kaj narediti opazno, poudariti kaj
Avtor je (v romanu) izpostavil predvsem glavnega junaka in njegovo duševno ter socialno stisko.
4.
iz jezikoslovja kdo/kaj namensko postaviti kaj
Stavčni člen je /zaradi členitve po aktualnosti/ izpostavila (na začetek stavčne povedi).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izpostáviti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj postaviti se za koga/kaj
/Zaradi deklariranih krivic/ se je /javno/ izpostavil za vse ogrožene.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izpostávljati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: izpostáviti se

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izprášati tudi izprašáti -am dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj določiti koga/kaj za odgovore
/S strogim pogledom/ je izprašal sina.
2.
kdo/kaj povprašati o/po kom/čem
Izprašali so (ga) po trenutnem statusu in finančnih zmožnostih.
3.
kdo/kaj preveriti koga/kaj iz česa / pri čem
Dijaka je izprašal iz osnov matematike.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izprazníti se in izprázniti se -ím se tudi sprazníti se in sprázniti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj postati prost, nezaseden, prazen
/Nahitro/ se je izpraznilo kar nekaj mest.
2.
iz elektrotehnike kaj postati prazno
Akumulator se je /prehitro/ izpraznil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izprosíti za -prósim za tudi sprosíti za sprósim za dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
kdo/kaj prizadeti si pridobiti koga/kaj za koga/kaj
Ta človek /očetovsko/ izprosi premožnejše za sirote.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izpustíti se -ím se tudi spustíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kaj kot bolezenska sprememba pojaviti se na/po/pri kom/čem / nad/pod/med kom/čim / kje / kod / kdaj / od/do kod / kdaj
/Brez pravega vzroka/ so se (mu) po obrazu izpustili mozolji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izrabíti se in izrábiti se -im se dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj oslabiti se
/Z delom/ se je izrabil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izráziti se -im se dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj uporabiti jezik za podajanje, posredovanje o čem 'mislih, čustvih'
/Jasno/ se je izrazil o petju / o prireditvi.
2.
kaj pojaviti se kot zunanja podoba, znamenje v kom/čem
V njegovih očeh se je izrazila groza, žalost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izrážati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj uporabljati jezik za podajanje, posredovanje o čem 'mislih, čustvih'
/Jasno/ se je izražal o petju / o prireditvi.
2.
kdo/kaj biti viden, kazati se v čem
Ljubezen do domovine se izraža v njegovem delu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izrêči se za -rêčem se za dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj namensko posredovati za koga/kaj / o kom/čem
/Jasno/ se je izrekel za sprejetje zakona / o sprejetju zakona.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izročíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Izročila mu je lepe pozdrave od sorodnikov.
1.1.
kdo/kaj podariti/pokloniti komu kaj
Izročila mu je knjigo (za spomin).
2.
kdo/kaj komu/čemu kaj v/na/za kaj
Izročili so jim hišo v trajno last.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko dati koga/kaj komu/čemu / v/na/za kaj / kam
Vse orožje so izročili v vojašnico.
4.
iz politike kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Izročili so jim protestno noto.
5.
iz religije kdo/kaj namensko dati koga/kaj komu/čemu / v/na/za kaj / kam
Izročili so se bogu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izstopíti1 in izstópiti -im dovršni glagol, glagol premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj oditi iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / na/v/pri/ob kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim kam / kod / kje
Krogla (mu) je izstopila na nasprotni strani noge.
2.
kdo/kaj oditi iz česa / od kod
Iz stranke je izstopil šele letos.
2.1.

Zakon je /s prvim/ izstopil iz veljave.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj postati viden, opazen
/Od strahu/ so (ji) oči izstopile (iz jamic).
4.
iz alpinistike kdo/kaj sestopiti
(Iz stene) so sestopili /kot junaki/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izšólati -am dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj uspešno strokovno usposobiti koga
/Z majhno plačo/ je izšolal otroke.
2.
kdo/kaj uspešno usposobiti koga/kaj za/v kaj
/Z majhno plačo/ je izšolal otroke v iskane strokovnjake.
3.
kdo napraviti kaj bolj sposobno
/Z veliko vaje/ je /precej uspešno/ izšolala svoj posluh in glas.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izšólati se -am se dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo končati šolo, študij
/S svojo nizko plačo/ se je /uspešno/ izšolal (v rednem roku, letos).
2.
kdo končati šolo, študij v/na čem / kje
Izšolal se je na slavistiki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izšólati se za/v -am se za/v dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v oslabljenem pomenu kdo uspešno usposobiti se za/v koga/kaj
/Z veliko odrekanja/ se je izšolala v odlično pianistko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

iztêči -têčem tudi stêči stêčem dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kaj priti iz/z/s/od—do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/čez/skozi koga/kaj / na/po/ob/pri kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim / od/do kod / kod / kam
Iz rane (mu) je izteklo preveč krvi.
2.
iz medicine kaj izliti se
/Zaradi hudega udarca/ (mu) je izteklo oko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

iztêči se -têčem se tudi stêči se stêčem se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kaj prenehati trajati, teči, veljati
Življenje se (ji) je /zaradi bolezni prehitro/ izteklo.
2.
knjižno pogovorno kaj biti speljan iz/z/s/od—do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/čez/skozi/mimo koga/kaj / a/po/ob/pri kom/čem /med/pod/nad/pred kom/čim / od/do kod / kod
Cesta se /komaj opazno/ izteka pod hribom.
3.
iz matematike kaj iziti se
Deljenje se /lepo/ izteče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izvršíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
kaj dogoditi se, zgoditi se kot okoliščina
Vse se je izvršilo /v nekaj trenutkih/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izživéti se -im se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj postati resnično, začeti obstajati
Njegove sanje se niso mogle /prav/ izživeti.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj postati prepoznaven v kom/čem
V svojih zadnjih delih se je izživel /kot umetnik in velik humanist/.
3.
kdo/kaj prenehati obstajati
Njegovo literarno ustvarjanje se je /prehitro/ izživelo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

izživéti se nad -im se nad dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
čustvenostno kdo/kaj pokazati jezo nad kom/čim
/V afektu/ se je izživel nad svojimi otroki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

jádrati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s pomočjo jader premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/prek koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
/Z razpetimi jadri/ jadra k otoku.
2.
kdo gojiti jadranje, ukvarjati se z jadranjem
Že več let jadra.
3.
iz navtike kaj s pomočjo jader premikati se
Jadrajo /po kurzu/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

jasníti se -ím se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati jasen-no, zelo prozoren-rno
Nebo se jasni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

jemáti se jêmljem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: vzéti se

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

jésti jém nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati kaj v usta
Po kosilu /navadno/ jedo kompot.
1.1.

Večerjo so jedli /brez besed/.
2.
kdo/kaj imeti koga/kaj za hrano
V nekaterih deželah celo jedo mačke.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uničevati, vznemirjati koga/kaj
Uši jedo vrtnice.
4.
iz gostinstva kdo/kaj po naročilu dobivati obroke hrane, hraniti se pri/ob/v čem / med/nad/pod/s čim / kje
Je doma ali v menzi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

jezíti se1 -ím se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati se jezn-o/-ega
Ni vedel, če bi se smejal ali jezil.
2.
kdo/kaj jezno odzivati se zaradi koga/česa / na/za koga/kaj
/Največkrat/ se jezi sam nase.
3.
iz igralništva kdo/kaj delati se jezn-o/-ega
Igrali so Človek ne jezi se.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

jezíti se2 -ím se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kaj ustavljati se
Voda v strugi se /zaradi kamenja in lesa/ jezi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

jókati tudi jokáti -am tudi jóčem nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj izražati veliko čustveno prizadetost
Otrok je jokal in se oklepal matere.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oddajati podobno joku
Violina je /brez prestanka/ jokala (otožno pesem).
3.
čustvenostno kdo/kaj tožiti po kom/čem / za/nad kom/čim
/Brez življenjske volje/ joka po izgubljeni sreči.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

júgjùg júgasamostalnik moškega spola
  1. smer, ki označuje eno od glavnih strani neba
    • od/z juga proti čemu
  2. skrajni del določene zemljepisne ali politične enote
    • jug česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

junáčiti se -im se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad junači /zaradi svojega porekla/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

júžiti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov, neobčevalno knjižno
brezosebnopostajati topleje pod vplivom južnega vetra
/Preveč/ se je južilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kalíti2 -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj hitro hladiti kaj v vodi ali olju
Kovač je kalil in brusil svedre.
2.
čustvenostno kdo/kaj delati kaj bolj utrjeno, sposobno
Trdo življenje (mu) je /v različnih težkih preizkušnjah/ kalilo značaj.
3.
iz metalurgije kdo/kaj hladiti, kaliti kaj v vodi ali olju
Razbeljeno jeklo /površinsko/ kalijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kalíti3 -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
čustvenostno kaj delati se, nastajati
(V gozdu) že vse kali in brsti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kalíti se1 -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kaj delati se kalno, motno
Voda v ribniku se kali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kalíti se2 -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
čustvenostno kaj delati se bolj utrjeno, sposobno
Značaj se (mu) je utrjeval /v različnih težkih preizkušnjah/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kalíti se za -ím se za nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
čustvenostno kaj delati se bolj utrjeno, sposobno za koga/kaj
Značaj se (mu) je za najtežje situacije kalil /v različnih težkih preizkušnjah/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kámenčkati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj igrati se otroško igro s kam enčki
(Na dvorišču) se je /brezskrbno/ kamenčkala (s svojim bratcem).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kandidírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj predlagati koga/kaj na/v/za kaj / kam z določenim namenom, ciljem
Stranka ga je /soglasno/ predlagala za poslanca.
2.
kdo/kaj ponuditi se na/v/za kaj / kam z določenim namenom, ciljem
Že nekaj mandatov kandidira za poslanca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kapljáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kaj padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Kri (mu) kaplja iz rane.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Skozi vrata avtobusa so začeli kapljati turisti.
3.
kdo dajati po kapljah kaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Zdravilo si je kapljal na kavno žličko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kártati -am tudi kartáti -ám nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj igrati se
Ob večerih rad karta (s prijatelji).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kázati tudi kazáti kážem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati bolj opazno/vidno koga/kaj
/Z vidno zavzetostjo / Vidno zavzeto/ (mu) je kazal vse vrste blaga.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pozornost k/proti komu/čemu / na koga/kaj za kom /po čem / za kom/čim
/S prizadetostjo/prizadeto/ je kazal proti vratom.
3.
nav. v zvezi s pot kdo/kaj voditi, usmerjati pot
Dekle (jim) je /z žepno baterijo/ kazala pot.
4.
kaj označevati kaj / koliko
Števec je kazal sto petdeset kilometrov na uro.
5.
navadno čustvenostno kdo/kaj imeti koga/kaj vidno, opazno
Prekratko krilo kaže noge.
6.
kdo/kaj posledično izražati, označevati kaj
Letna bilanca kaže hudo izgubo.
6.1.
nekdo/nekaj izražati kaj 'možnost, verjetnost'
Kazalo je, da ga bodo odpustili.
7.
kdo/kaj imeti sporočilne zunanje znake
Letina /dobro/ kaže.
8.
navadno v 3. osebi nekdo/nekaj prisojati komu/čemu /s kom/čim
Kaže mu /dobro/.
9.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati opazno/vidno koga/kaj / koliko 'stanje/lastnost/odnos' v čem / kje
V vsaki družbi kaže naklonjenost do nje.
9.1.

V šoli je kazal pridnost.
9.2.

Ta obleka ga je kazala mlajšega.
10.
čustvenostno, navadno v 3. osebi komu/čemu izražati se kaj 'primernost/potrebnost'
Kaže pustiti vse skupaj.
10.1.
v zvezi z drugega, izpustno, navadno z nikalnico komu/čemu izražati se kaj 'primernost/potrebnost'
Vdal sem se, drugega mi ni kazalo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kázati se tudi kazáti se kážem se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se
Kazal se je /v ponošenem cilindru/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kegljáti -ám nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj podirati keglje
Ob večerih rad keglja (s prijatelji).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kipéti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v velikih količinah ali v močnem curku teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Voda (ji) že kipi iz pokritega lonca.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj obstajati v veliki meri in obsegu iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / kod / od/do kod / kje
V njem je kipela huda jeza.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kipéti iz -ím iz nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v velikih količinah ali v močnem curku teči iz koga/česa / od kod
Voda (ji) že kipi iz pokritega lonca.
1.1.
kaj v veliki meri kazati se, pojavljati se iz koga/česa / od kod
Iz prsi so (ji) kipeli vzdihi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kísati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj postajati slabši, neuporaben
Hrana se (v tej vročini) kisa.
2.
čustvenostno kdo/kaj postajati nejevoljen, nerazpoložen
Kar naprej se nekaj kisa.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kláti se kóljem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
čustvenostno kdo/kaj tepsti se
Na veselici so se spet klali (z obritoglavci).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

klepetáti -ám in -éčem nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj sproščeno pogovarjati se
(Z njo) /posebej/ rada klepeta.
2.
kaj dajati ostre glasove
Zobje so (ji) klepetali /od mraza/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kléti kólnem nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo uporabljati grobe, žaljive besede
/Neprestano/ so kleli /zaradi delovnih razmer/.
2.
kdo glasno in grobo oštevati koga/kaj
/Neprestano/ so ga kleli /zaradi površnosti/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

klícati klíčem nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj imenovati koga/kaj
/Vztrajno/ kliče mater.
2.
kdo/kaj glasno govoriti kom u/za kom/čim
/Neprestano/ jim je nekaj klical /v pozdrav/.
3.
kdo/kaj pozivati koga/kaj k/h komu/čemu na/v/za koga/kaj / kam
Mati kliče otroke domov / v hišo.
4.
kdo/kaj buditi koga/kaj
Zjutraj ga kliče mama.
5.
kdo/kaj imenovati koga/kaj
Vsi ga kličejo /po očetu/.
6.
kdo/kaj ogovarjati
Klical (ga) je /po telefonu/.
7.
iz igralništva kdo/kaj izbrati si soigralca v igri s kartami
Tekom kvartanja je večkrat klical.
8.
iz poštarstva kdo/kaj izbrati številko
S pošte so klicali naročeno številko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kljubováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj namerno drugače delati, biti odporen proti komu/čemu
Okupatorju so kljubovali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kmetováti -újem in kmétovati -ujem nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo biti kmet, delati na kmetiji
(Na posestvu) je kmetoval /sam/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kóckati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo igrati se s koc kam i
Rad je kockal /na srečo/ (s komer koli).
2.
kdo/kaj tlakovati s koc kam i kaj
Delavci trenutno kockajo cel mestni trg.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kólcati se -am se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, v 3. osebi ednine
kazati se komu/čemu močna želja, domotožje
/Od strahu/ se mu kolca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kólcati se po -am se po nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, knjižno pogovorno, navadno v 3. osebi
kazati se komu/čemu potrebe po kom/čem
Kar naprej se mu /kot pravemu zapečkarju/ kolca po starših in lepem domačem vzdušju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kolobáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj krožno premikati se, gibati se mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Nad glavo je /čudno in skoraj zastrašujoče/ kolobaril /z rokami/.
2.
iz agronomije kdo/kaj sistematično, v določenem zaporedju upravljati, ravnati
Kmetje so spet začeli kolobariti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

komercializírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj spravljati se na trg
Turistična dejavnost se /vse bolj in z velikimi finančnimi vložki/ komercializira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

komunicírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)
1.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj sporazumevati se
/Redno/ komunicirajo /med seboj/.
2.
kdo/kaj sporazumevati se s kom/čim
/Brez vsakega predsodka/ komunicira z vsakim.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

končáti se -ám se dovršni glagol, fazni glagol (končnosti)
1.
kaj nazadnje imeti konec
Tekma se je končala pozno.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nazadnje biti pri/na/v/ob/na čem / pod/nad/pred/med čim / kje / kdaj
Tu se travnik konča.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kontákt-asamostalnik moškega spola
  1. stik, dotik
    • kontakt v kaj, kako
    • , kontakt v čem, kje, kdaj
    • , kontakt s kom/čim
    • , kontakt med kom/čim
  2. zveza, sodelovanje
    • kontakt v čem, kje, kdaj
    • , kontakt s kom/čim
    • , kontakt med kom/čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kopáti se kópljem se tudi -ám se nedovršni glagol, glagol ravnanja
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj neurejeno in s težavo premikati se, gibati se od—do/iz/z/s koga/česa / proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
/Z veseljem/ se je valjal v snegu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kópati se tudi kopáti se -am se in -ljem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno zaradi osvežitve gibati se po/ob/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Vsako leto se /največ/ kopa na domači obali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kopíčiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj spravljati se na kup k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/skozi koga/kaj / v/na/pri/ob kom/čem / kam / kje
Na nebu se kopičijo nevihtni oblaki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

korákati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
(Po različnih poteh) /navadno/ korakajo /drug za drugim/.
2.
kdo/kaj premikati se s korakanjem mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Korakal je na čelu sprevoda.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

korenjáčiti se -im se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad korenjači /zaradi svoje moči/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

korístiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati komu/čemu
To nikomur ne koristi.
2.
kdo/kaj delati korist
Rad bi (jim) /učinkovito/ koristil s svojim delom.
3.
neknjižno pogovorno kdo/kaj uporabljati kaj
(Za prevoz surovin) koristijo železnico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kotálkati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
kdo gojiti kotalkanje, ukvarjati se z kotalkanjem
Kotalkala sta že /zelo dolgo/, od otroštva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kotálkati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
kdo/kaj premikati se na kotalkah
Otroci se kotalkajo in rolajo (kar po pločnikih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kotíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v 3. osebi ednine
1.
kaj množiti se od—do česa / sredi česa / v/na čem / med čim / kje / od—do kdaj / kdaj
Vse vrste komarji se kotijo v mlakah.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kaj nastajati
(Tu in v današnjem času) se koti presenetljivo veliko bolezni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kraljeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti kralj, vladati kot kralj
Dolga leta je (v tej deželi) kraljevala znana dinastija.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj opaženo stati, nahajati se
(Nad mestom na hribu) kraljuje še zelo ohranjen grad.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

krampáti -ám in krámpati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj kopati s krampom
(Med počitnicami) je /ogromno/ krampal (pri domači hiši).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, obdelovati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
V svoji soseski si je moral /sam/ krampati rov za cevi (od regionalne ceste do svoje hiše).
3.
kdo/kaj nerodno, okorno hoditi
/Počasi in brez ozira na vozila/ je krampal (po prehodu za pešce).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

krásti krádem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj brez dovoljenja jemati koga/kaj
(Staršem) je /kot tujec občasno/ kradel denar (iz denarnic).
2.
iz narodopisja kdo ugibati kaj 'katero blago predstavljajo drugi'
Šli so se igrico blago krasti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

krásti se krádem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj brez dovoljenja, pritajeno hoditi iz/z/s česa / k/h komu/čemu / v/na/za koga/kaj / ri/na/v/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kod / kje
/Tiho/ se (jim) je kradel za hrbet.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

krepíti se -ím se nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati se močnejš-e/-ega
Zdravje se (jim) je /presenetljivo hitro/ krepilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kričáti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo oglašati se z močnim, neprijetnim glasom
/Vztrajno/ se dere.
2.
kdo glasno in grobo znašati se na koga/kaj / nad/za kom/čim
/Neprestano/ je kričal nanj /zaradi površnosti/.
3.
čustvenostno kaj biti zelo vidno zaradi kontrasta z okoljem
(S sten) kričijo reklame.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kríliti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, tvorni (procesni/dogodkovni) glagol
kdo/kaj premikati se, gibati se s čim
Vedno (mu) krili s kakšno novo knjigo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kríti kríjem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj varovati koga/kaj
Čelo (ji) (z debelimi prameni) krijejo lasje.
1.1.
kaj vplivati na koga/kaj
Zadrega (ji) je /z rahlo rdečico/ krila njen obraz.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zagotavljati koga/kaj s kom/čim
S tem se (jim) bodo krili stroške za natečaj.
3.
iz šaha kdo/kaj varovati koga/kaj
/Uspešno/ krije kraljico.
4.
iz športa kdo/kaj varovati koga/kaj
/Dobro/ je kril nasprotnega igralca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kríti se kríjem se nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj istočasno pojavljati se
Predavanji se /časovno delno/ krijeta.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

krivíti se -ím se nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati se neravnega
Les se krivi /pod pritiskom/ (s paro).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

križáriti -im nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v vodi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Jadrnica križari po morju /proti toku/.
2.
iz navtike kaj v vodi premikati se
Jadrnica križari /po določenem kurzu/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

krížati -am nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kaj biti speljan čez koga/kaj
(Pri tem gozdičku) cesta križa travnik.
2.
kdo/kaj premikati se čez koga/kaj
/Z motorjem/ (jim) (na zoženem delu) /redno/ križa pot.
3.
kdo/kaj polagati koga/kaj križem
/Druga za drugo/ so križale roke (v naročju).
4.
kdo/kaj pribijati koga/kaj na križ
(Izven mesta) so tatove križali /enako kot krivoverce/.
5.
iz religije kdo/kaj delati križe na koga/kaj križem
/Pobožno/ se je križal (po čelu in prsih).
6.
iz biologije kdo/kaj medsebojno oplojevati koga/kaj
/Kot sadjar/ je znal /uspešno/ križati sadno drevje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

krížati se -am se nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj nasprotno delovati, premikati se
(Na tem področju) se njihovi interesi /prehudo/ križajo (z interesi na drugih področjih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

krmáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj obvladovati gibanje s krmilom
(Na odprtem morju) že krmari /kot izkušen kapitan/.
2.
kdo/kaj usmerjati, upravljati koga/kaj
Čoln je /previdno/ krmaril (proti pristanišču).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kŕmiti -im nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
kdo hraniti koga/kaj
Živino večinoma krmi s posušenim senom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

krožíti in króžiti -im nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj v smeri kroga gibati se, premeščati se
Sateliti /navadno/ krožijo (okrog zemlje).
2.
kdo/kaj v smeri kroga gibati se, premeščati se okoli/okrog koga/česa / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Jata ptic kroži po zraku.
3.
kdo/kaj premikati se brez orientacije okoli/okrog koga/česa / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
S prijateljem sta /po vagabundsko/ cel dan krožila po mestu.
4.
kdo/kaj povzročati kaj v obliki kroga
Prešerni smeh (ji) /v vsesplošni dobri volji/ kroži ustnice.
5.
iz finančništva kaj menjavati lastništvo
Denar /praviloma/ mora krožiti (med ponudniki in povpraševalci).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

krulíti in krúliti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oglašati se z zamolklim glasom
Pijanci so krulili in tulili.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj odzivati se komu/čemu / na koga/kaj
/Prizadeto/ je krulil nanje in na krivice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kúhati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati hrano užitno z delovanjem toplote
Kuha in peče /v pokritih posodah/.
1.1.
nekdo/nekaj delati hrano užitno z delovanjem toplote
Pri tej hiši se /slabo/ kuha.
2.
kdo/kaj pripravljati kaj
Včasih kuha večerjo /iz nič/.
2.1.
nekdo/nekaj pripravljati kaj
Krača se kuha /za velike praznike/.
3.
kdo/kaj pridobivati kaj
Marmelado so kuhali (iz sliv).
4.
čustvenostno kdo/kaj skrivoma pripravljati kaj ‘dejavnost’ proti komu/čemu / na koga/kaj
Možje so /neprestano/ kuhali maščevanje proti njemu.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati kaj ‘neprijetnost’ na koga/kaj
Že dolgo kuha jezo nanj.
6.
kaj vplivati na koga/kaj
Bolnika je vročina kuhala celo noč.
7.
iz lesarstva kdo/kaj pripravljati kaj za nadaljnjo obdelavo
Kuhali so les.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kúhati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
1.
kdo/kaj pojavljati se v visoku stopnji
(V srcu) se (mu) je kuhala jeza.
2.
kdo/kaj nahajati se na/v/pri kom/čem / kje
Ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kupíti in kúpiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj začeti imeti koga/kaj na razpolago
(Pri domačinih) je kupil parcelo /po sorazmerno nizki ceni in vendar na kredit/.
2.
kdo/kaj nabaviti komu/čemu koga/kaj
Rože ji je kupil (v bližnji trgovini).
3.
čustvenostno kdo/kaj pridobiti koga
Kupili so ga /z zlatom/.
4.
iz igralništva kdo dobiti, vzeti kaj po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno
Zdaj ti kupiš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kupováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: kupíti
kdo/kaj nameravati pridobivati koga/kaj na razpolago
/Brez pravega povoda/ kupuje vse okoliške parcele.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kvalificírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj označiti koga/kaj za kaj / kakšnega/kakšno
Kvalificiral se je za profesorja.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj sposobnega, uporabnega, primernega
Ljudi so /na hitro/ kvalificirali /za opravljanje poklica/.
3.
iz jezikoslovja kdo/kaj označiti kaj s kvalifikatorjem
Leksikograf je moral besede kvalificirati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kvalificírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj pri-/prestopiti k/h komu/čemu v/za/na kaj / ed koga/kaj
Več novih pevcev se je kvalificiralo k izbrancem, za/na finalni nastop.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

kváriti se -im se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj postajati slabši, neuporaben
Hrana se (v tej vročini) kvari.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

láheklahák -hka -opridevnik
  1. netežak, droben
    • kaj/kdo biti lahek/lažji kot kaj/kdo
  2. navadno s prilastkom nezahteven, nezapleten, preprost
    • kaj biti lahek
  3. neresen, nepremišljen
    • kdo biti lahek
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • lažji od
  • , lahek/lažji za
  • , najlažji med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

laizírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj spremeniti se, spreminjati se po načinu življenja in mišljenja
Redovniki so se /na hitro/ laizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

legitimírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj uradno potrditi se, potrjevati se
(Pri vseh vratih) se je (dežurnim varnostnikom) legitimiral.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

lénlèn léna -opridevnik
  1. nedejaven
    • kdo biti len
    • , kdo postati len
    • , kdo biti len kot kdo/kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • len za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

lép-a -opridevnik
  1. pozitiven glede na zunanje in tudi notranje lastnosti
    • kdo/kaj biti lep kako
  2. pozitiven glede na količino, precej velik, precejšen
    • kdo/kaj biti lep koliko
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • lep za
  • , lep/najlepši v
  • , lepši od
  • , najlepši med/izmed

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

lépiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
kdo/kaj delati se od koga/česa / na/v kaj / pri/ob kom/čem / kam / kod
Blato se (jim) lepi za podplate.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

lépiti se na -im se na nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
čustvenostno kdo/kaj biti čustveno navezan na koga/kaj
Dekleta se kar lepijo nanj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

lesén-a -opridevnik
  1. negiben, tog, len
    • kdo biti lesen za kaj
  2. neroden, okoren
    • kdo biti lesen za kaj
    • , kdo biti lesen pri čem, kje
    • , kdo biti lesen na/v čem, kdaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

lesketáti se -ám se in -éčem se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se
Solze se (ji) lesketajo (v očeh).
2.
kdo/kaj delati se svetel
Zvezde se lesketajo /bolj kot prej/.
3.
čustvenostno kaj delati se svetel, bel-o/-a
Dekletova polt se (ji) je lesketala /v mraku/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

léto-asamostalnik srednjega spola
  1. časovna enota, obdobje, ki se navadno začne 1. januarja in traja do 31. decembra
    • leto česa
    • , leto v/na čem, kje
    • , leto po čem, kdaj
    • , leto pred čim, kdaj
    • , leto s čim
  2. časovna enota dvanajstih mesecev, ki se začenja in končuje glede na določeno dejavnost, značilnost
    • leto česa
  3. časovna enota za označevanje starosti, življenjske dobe
    • leto česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • leto od
  • , leto za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ležáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v vodoravnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi ležali.
1.1.
kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi spanja, počitka
Lenuh spet leži (tja do devetih).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v takem položaju zaradi bolezni
Prehladil se je in leži.
3.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj biti pokopan sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
Na tem pokopališču ležijo njegovi predniki.
4.
kaj biti nameščeno na podlagi z daljšo, širšo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.
5.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Polje leži ob glavni cesti.
5.1.
kdo/kaj biti v leže čem položaju sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Za kazen je moral ležati na tleh.
6.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, obstajati sredi/okoli koga/česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Okoli njiju je ležal opoldanski mir.
7.
kdo/kaj brez koristi biti, zadrževati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
V skladišču leži veliko knjig.
7.1.
kaj čakati na primernost uporabe
Meso naj pred uporabo leži en dan.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti v določenem stanju
Leži bolan.
9.
iz geometrije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti sredi česa / nasproti čemu / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje
Kot leži nasproti osnovnici.
9.1.
kaj biti privezano oz. zasidrano ob pomolu
Ladja leži v pristanišču.
9.2.
kdo biti med sko kom , letom globoko sklonjen na smuči / nad smučmi
Skakalec leži na smučeh.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ležáti pri -ím pri nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo nahajati se pri kom
Že nekaj časa leži pri dekletu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ležáti z/s -ím z/s nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj nahajati se s kom
Že nekaj časa leži z dekletom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

líčiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati, nanašati ličilo kot tanko plast na/za/pod/nad/skozi/čez kaj
/V manjših predsledkih/ si je ličila obraz.
2.
kdo/kaj dajati, nanašati barvo, lak kot tanko plast na/za/pod/nad/skozi/čez kaj
/Po svojem očetu/ še naprej liči avtomobile.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

lík-asamostalnik moškega spola
  1. literarna upodobitev
    • lik v čem, kje
    • , lik iz česa, od kod
    • , lik s čim
  2. likovna upodobitev
    • lik v čem, kje
    • , lik iz česa, od kod
    • , lik s čim
  3. geometrijska tvorba
    • lik s čim
    • , lik znotraj česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

lístati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
neobčevalno knjižno kaj poganjati liste
(To pomlad) pa se drevje (že zgodaj) lista.
2.
iz gastronomije kaj ločevati se listnate plasti
Namaščeno testo se /lepše/ lista.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

líti líjem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kaj v močno, v velikih količinah teči, padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kam / kod
Pot (mu) /v curku/ lije s čela in po hrbtu.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj izločati kaj
Nebo lije potoke vode (po poljih).
3.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pojavljati se iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
Mir (jim) lije v duše.
4.
brezosebnozelo močno deževati
/Neprenehoma/ lije /v curkih/curkoma/.
5.
kdo/kaj izdelovati kaj
Krogle so /z veliko spretnostjo/ lili (iz svinca).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ljubíti in ljúbiti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Ljubila jih je /kot svoje otroke/.
2.
kdo/kaj rad imeti kaj
/Prepričljivo, z delom/ je ljubil zemljo, mir in svobodo.
3.
čustvenostno, navadno v 3. osebi kaj imeti kaj kot dober pogoj rasti, razvijanja
Te rastline /načeloma/ ljubijo svetlobo in vlažna tla.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ljubíti se in ljúbiti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj rad se imeti
Starši in otroci se /navadno/ ljubijo.
2.
navadno v 3. osebi komu/čemu dati se kaj / česa
Ljubi se ji govoriti in zabavati druge.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ločíti se in lóčiti se -im se dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj lastnostno deliti se od koga/česa
Tujci se ločijo od domačinov.
2.
kdo/kaj oddaljiti se od koga/česa
Ločil se je od družbe in domačih.
3.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj raziti se
Ločili so se /kot prijatelji/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ločíti se od in lóčiti se od -im se od dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj ne uporabljati koga/česa
Ločil se je od svojega klobuka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

lotíti se in lótiti se -im se dovršni glagol, fazni (dogodkovni/procesni) glagol (začetnosti)
1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
Tega dela se je /komaj/ lotil.
1.1.

/Z odporom/ se je lotil knjige.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti obdelovati koga/kaj
Lotil se jih je /s pestmi/.
3.
navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj 'proces/stanje/lastnost' pojaviti se kot sestavina koga/česa
Lotila se ga bolezen.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

lovíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj namensko premikati se za kom/čim
Otroci so se /s palicami/ lovili za piščanci (po dvorišču).
2.
kdo/kaj omejeno premikati se okoli/okrog koga/česa / v/za/na/med koga/kaj / kam
Otrok se je lovil okoli očetovega pasu /kot klop/.
3.
kdo/kaj ohranjati normalno lego
(Na ledu) se je lovil.
4.
v zvezi s sapa, veter kaj premikati se v koga/kaj / kam
Veter se (ji) je lovil v lase in krilo.
5.
kdo/kaj neodločno ravnati pri/v/na čem / s/med čim / kje / kod
Mlad umetnik se pri delu še lovi.
6.
kaj nahajati se pri/v/na čem / s/med čim / kje / kod
Na stropu se /v različnih odtenkih/ lovi svetloba.
7.
iz narodopisja kdo vzajemno iskati se z izštevalnico
Otroci se radi lovijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

lovíti se za -ím se za nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj zelo prizadevno premikati se za kom/čim
Cele dneve se lovi za dobičkom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

lupíti se in lúpiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
kdo/kaj delati se
Predvsem (po rokah) se (mu) koža /grdo/ lupi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

máhati tudi maháti -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, tvorni (procesni/dogodkovni) glagol
1.
kdo/kaj migati s čim
Vedno (mu) maha s kakšno novo knjigo.
2.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj premikati se, gibati se s čim
/Zelo vneto/ maha z metlo.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kaj premikati se, gibati se
Dolgi lasje so (mu) mahali /po vratu/.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj zadevati po kom/čem / kod
(S časopisom) maha po muhah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

máhati jo tudi maháti jo -am jo nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
neknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro premikati se v/na/skozi/čez koga/kaj / za/po kom/čem / za/pred kom/čim kam / kod
Mahali so jo počez čez travnik.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

manipulírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj upravljati pri/na/v/po/ob čem , s kom/čim
Z letalom je /posebno spretno/ manipuliral.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

mánjkati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
čustvenostno, navadno v 3. osebi koga/česa biti v veliki količini
Manjka se deklet/fantov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

mánjšati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj delati se bolj majhno
Umrljivost dojenčkov se /opazno/ manjša.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

márati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol, navadno z nikalnico
1.
kdo/kaj izražati voljo/željo uresničiti kaj ali ne uresničiti česa
Ne bi maral biti gospodar v tej hiši.
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj povzročiti, da česa kljub želenosti ni
Otrok se ne mara prebuditi.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj ne biti pripravljen sprejeti koga/česa
Ne maram tvojega plačila.
4.
navadno čustvenostno kdo/kaj ne čutiti naklonjenosti do koga/česa
Tega človeka ne mara.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

márati za -am za nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol
1.
čustvenostno, z nikalnico kdo/kaj ne zanimati se, ne meniti se za koga/kaj
Nobeden ni maral za njegove ideje.
2.
čustvenostno kdo/kaj izražati popolno nezanimanje za koga/kaj
Maram za vse to kot lanski sneg.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

mastíti se -ím se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti, čustvenostno
1.
kdo/kaj slastno hraniti se s čim
Mastil se je s pečenko in žganci.
2.
kdo/kaj rediti se
Zadnje čase se /preveč/ masti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

mašíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti, knjižno pogovorno, čustvenostno
1.
kdo/kaj pitati se s čim
Mašil se je z jedjo/, kot da bi prvič jedel.
2.
kdo/kaj spravljati se v/skozi kaj / kam
/S silo in nestrpno/ so se mašili skozi vrata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

mázati mážem nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj nanašati na kaj s kom/čim
Kose kruha si je mazal z marmelado.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj ličiti kaj
/Na krajši čas/ si je mazala obraz /na licih/.
3.
kdo/kaj dajati mazivo na koga/kaj
Posamezne dele stroja si je mazal (s posebnim mazivom).
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj načrtno obkladati koga/kaj s kom/čim
/Pred odločitvami/ so ga /vztrajno/ mazali z darili in denarjem.
5.
kdo/kaj delati kaj umazano, nepotrebno s kom/čim
S čevlji (mu) je /brezvestno/ mazal hlače.
5.1.
kdo/kaj jemati kaj ‘ugled’ s kom/čim
/Z velikim užitkom/ (ji) je mazal dobro ime z izmišljenimi pikantnostmi.
6.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj tepsti koga/kaj / o kom/čem / s čim
Mazal ga je /po goli koži/ z debelo palico.
7.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj reševati koga/kaj iz koga/česa / od kod
/Nesramno/ ga je mazal ven.
8.
žargonsko, iz igralništva kdo/kaj prilagati komu/čemu karte visokih vrednosti
Mazal mu je, če je le imel priložnost.
9.
iz gastronomije kdo/kaj nanašati na kaj s čim
Razvaljano testo je mazala z nadevi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

mejíti -ím nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj imeti skupno mejo na koga/kaj / s kom/čim
Že vsa leta meji s tem sosedom.
2.
redko kdo/kaj ločevati koga/kaj od koga/česa
Meji ju različna miselnost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

meníti in méniti -im nedovršni glagol, glagol mišljenja
1.
kdo/kaj imeti kaj 'povedano' glede na svoje vedenje, osebni odnos za resnično
Menijo, da je bila stavba zgrajena v desetem stoletju.
2.
kdo/kaj imeti namen, nameravati kaj delati
Menil sem iti tja.
3.
kdo/kaj točno, konkretno določati koga/kaj
Koga menite?
4.
v zvezi z ali, kaj kdo/kaj izražati kaj 'začudenje, nejevoljo, podkrepitev'
Kaj meniš o vsem skupaj?
5.
dovršno kdo/kaj reči kaj
Oče meni, da to ni prav.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

meníti se in méniti se -im se nedovršni glagol, glagol govorjenja
knjižno pogovorno, oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati misli o kom/čem
Le kaj so se menili.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

meníti se za in méniti se za -im se za nedovršni glagol, glagol mišljenja, navadno z nikalnico
1.
kdo/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost, skrb za koga/kaj
Nihče se ne meni za njegove ideje.
2.
kdo/kaj imeti odnos, odziv, čutenje za koga/kaj
Ni se menil za njene besede.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ménjati tudi menjáti -am dovršni glagol, glagol splošne lastnosti/splošne spremembe
1.
kdo/kaj napraviti dati kaj za kaj
Menjali so (jim) kruh za cigarete.
2.
kdo/kaj spremeniti kaj
Tolarje je /slabo/ menjal (za marke).
3.
kdo/kaj na novo dati kaj
(Pri avtu) je menjal prebito izpušno cev.
4.
kdo/kaj na novo postaviti koga/kaj
Trener je (v ekipi) menjal oba slabša igralca.
5.
kdo/kaj na novo dobiti kaj
Živali /večkrat/ menjajo dlako.
6.
kdo/kaj spremeniti kaj
Menjali so stanovanje (za nekaj mesecev).
7.
kdo/kaj spremeniti koga/kaj
Človek /z delom/ menja naravo in sebe.
8.
iz avtomobilizma kdo na novo postaviti drugačen položaj zobnikov
Menjal je prestavo.
9.
iz medicine kdo spremeniti glas
V puberteti je menjal glas.
10.
iz jezikoslovja kdo na novo postaviti kaj
Menjal je končnice pri glagolu.
11.
iz šaha kdo zamenjati kaj
Šahista sta menjala trdnjavi.
12.
iz vojaštva kdo naprej premakniti zapovrstjo isto nogo
Vojaki so menjali korak.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

ménjati se tudi menjáti se -am se dovršni glagol, glagol splošne lastnosti/splošne spremembe
kdo/kaj zamenjati se
V podjetju se slabi delavci /hitro/ menjajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

mériti na -im na nedovršni glagol, glagol ravnanja
kaj nanašati se na koga/kaj
Besede in očitki nasploh merijo nanj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

mériti se z/s -im se z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj primerjati se s kom/čim
Izdelek se meri z najboljšimi na svetu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

metáti méčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pošiljati koga/kaj iz/od koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/čez/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
/Z jezo/ je metal kozarce ob tla.
2.
kdo/kaj sunkovito premikati koga/kaj iz/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
Orodje je metal iz kota v kot.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj na hitro oblikovati kaj za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem
Svoje ideje je /sproti in z vnemo/ metal v beležnico.
4.
v zvezi z oči, pogledi, čustvenostno kdo/kaj sunkovito premikati kaj ‘oči, poglede’ iz/izpod/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
/Nadvse/ rad meče oči po ženskah.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj ‘vsebino’
Celo noč so (po mizah) metali karte in kocke.
6.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmerjati kaj ‘vsebino’ za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
Ljudje oz. njihove postave so metale senco po sedečih okrog mize.
7.
iz športa kdo/kaj usmerjati na kaj
Stranski igralec je metal avt.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

metáti se méčem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj sunkovito premikati se za/z/s kom/čim
(V cirkusu) se je metal z medvedom.
2.
čustvenostno kdo/kaj sunkovito gibati se, usmerjati se okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/za/na/med/čez koga/kaj / po kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim / kje / kod
Metali so se po tleh /kot snopi/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

metáti se za méčem se za nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj zelo prizadevno premikati se za kom/čim
Cele dneve se meče za dobičkom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

metáti v méčem v nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmerjati koga v kaj ‘posebno stanje’
Stalna nasprotovanja ga mečejo v bes in obup.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

miníti mínem dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj časovno odmakniti se
Od takrat sta minili dve leti.
2.
kaj prenehati obstajati
Noč bo minila /, kot bi pihnil/.
3.
navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prenehati za koga
Jeza, slaba volja ga je minila.
3.1.
nekaj prenehati za koga
Jih bo že minilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

mlád-a -opridevnik
  1. maloleten, začeten, še nezrel, neizkušen
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • mlad za
  • , mlad po
  • , mlajši od
  • , najmlajši od
  • , najmlajši med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

množíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se v večjem številu in navadno širše
To ljudstvo se /hitro/ množi.
2.
iz biologije kdo/kaj razmnoževati se
Nekatere rastline se /nespolno/ množijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

móč-ísamostalnik ženskega spola
  1. značilnost česa, koga za opravljanje svoje funkcije in prenašanje naporov
    • moč česa/koga
    • , moč pri čem
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • moč za
  • , moč v
  • , moč nad
  • , moč do

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

môči mórem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, navadno z nikalnico, navadno v pomožniški vlogi
1.
kdo/kaj nima sposobnosti uresničiti kaj
Ne more gibati z roko.
2.
kdo/kaj ima sposobnost, nima sposobnosti uresničiti kaj zaradi okoliščin
Ne more igrati košarke zaradi poškodb.
3.
kdo/kaj izraža kaj 'razpoloženje, odnos'
Ni mogel gledati njene zadrege.
4.
kdo/kaj izraža domnevo, verjenost obstajanja, dogajanja
To bi moglo biti res.
5.
izpustno kdo/kaj izraža zanikanje odgovornosti, krivde za kaj
Ne morem za to, da nerazločno govorim.
6.
izpustno kdo/kaj izraža sposobnost uresničiti dejanje
Ni mogel do nje.
7.
izpustno kdo/kaj izraža možnost komu/čemu kaj narediti
Nihče ji nič ne more.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

molčáti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj ne govoriti, ne izražati svojega mnenja
(V sobi) so molčali /kot okameneli/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

mórati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi
1.
kdo/kaj izražati/imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev
Na starost je moral beračiti.
1.1.

Moral je od doma.
2.
kdo/kaj nujno/potrebno biti kakšen / kako
Zavora mora biti dobra.
3.
kdo/kaj imeti obveznost kaj / za kaj
Morajo paziti na svoje zdravje.
4.
kdo/kaj biti z verjetnostjo obravnavan kot kaj / kakšen
Ta človek mora biti zelo dober.
5.
kdo/kaj biti verjetno na/v/pri čem / kje
Keltske utrdbe so morale stati na tem hribu.
6.
čustvenostno kdo/kaj biti verjetno kaj / na/v/pri čem / kje
Povsod mora biti zadnji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

moríti -ím nedovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj povzročati smrt
Začeli so se sovražiti, preganjati, moriti.
2.
kdo/kaj uničevati koga/kaj
Potnike so /nasilno/ morili (z nožem).
3.
čustvenostno kdo/kaj uničevati koga
/Dobesedno/ moril jih je /z neprestanim govorjenjem/.
3.1.
kaj uničevati koga
Moril ga je obupen dolgčas.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

motíti se in mótiti se -im se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati napake v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Pri/V računanju se je /brez potrebe prepogosto/ motil.
2.
kdo/kaj biti v zmoti
/Gotovo/ se motijo.
3.
navadno v 3. osebivrteti se komu/čemu
Pri plezanju se mu je /zaradi višine/ začelo motiti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

motíti se z/s in mótiti se z/s -im z/s nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj baviti se s kom/čim
/Pretežno/ se moti z delom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

motorizírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj opremiti se z motornim pogonom
Vojska se /postopoma/ motorizira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

mračíti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati se mrko, mračno, neprijazno
Luna se mrači.
2.
brezosebnodelati se mrko, mračno, neprijazno
(Pred eno uro) se je začelo mračiti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

mrazíti se -ím se tudi mráziti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, navadno v 3. osebi
kdo v mrazu zadrževati se
(Na snegu) se je /brez potrebe/ mrazil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

mréniti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
neobčevalno knjižno kaj obstajati v mrenasti obliki
Nebo se mreni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

mréžiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
neobčevalno knjižno kaj obstajati v mrežasti obliki
(V dolini) se je mrežil ledenik.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

mŕkniti -em dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
v posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti vrednost, veljavnost
V tem času je luna /po pričakovanjih/ kar trikrat mrknila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

mŕtev-tva -opridevnik
  1. neživ
    • kdo biti mrtev v/na čem, kje, kdaj
    • , kdo biti mrtev zaradi česa
    • , kdo biti mrtev od česa
  2. nedejaven, odpisan
    • kdo/kaj biti mrtev zaradi česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

múčiti se -im se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj čezmerno prizadevati si v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
(V tem šolskem letu) se /precej/ muči z nemščino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

nabírati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: nabráti se

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

nabráti se -bêrem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj priti, začeti nahajati se
(V mlaki) se (v deževnih obdobjih) nabere precej vode.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj začeti imeti v večjih količinah koga/česa
(V enem dnevu) se je nabral preveč žaljivk in kletvic /kot berač uši/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

nabútati se -am se dovršni glagol, glagol ravnanja, čustvenostno
kdo/kaj prenapolniti se
Pri kosilu se je /pošteno čez rob/ nabutal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

nadaljeváti se -újem se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu
1.
kdo/kaj biti, obstajati dalje
Sezona se nadaljuje.
2.
kaj biti, obstajati v/na/pri čem / kje / kdaj dalje
Roman se nadaljuje v reviji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

nadaljeváti z/s -újem z/s nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu
kdo/kaj vključiti se s čim 'delom/delovanjem/dejavnostjo'
Začeli so s šalami, nadaljevali s prepirom in končali s pretepom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

nadélati se -am se dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti, čustvenostno
v posplošenem pomenu kdo/kaj z delom doseči veliko mero
Danes pa so /pošteno/ nadelali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

nagíbati se -am se in -ljem se nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
v posplošenem pomenu kdo/kaj bližati se, sklanjati se do—do/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kod / do kod / kam / kje
Veja se nagiba k tlom /samo pod pritiskom/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

nagíbati se k -am se k in -ljem se k nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
v posplošenem pomenu kdo/kaj kazati željo, usmerjati se k/h komu/čemu
/Zaradi zasebnih stisk/ se zadnje čase preveč nagiba k pijači.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

nagovoríti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj besedno usmeriti se na koga/kaj
Vsakega je nagovoril /na ti/.
2.
kdo/kaj besedno usmeriti koga/kaj k čemu / za kaj
Nagovoril jo je, da je šla z njim.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

nagovoríti se -ím se dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj preveč govoriti
Na sestanku se je nagovoril (o trenutnih razmerah).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

nahájati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
publicistično kdo/kaj biti sredi česa / v/na čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje
V knjigi se nahajajo napake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

najáviti -im dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj vnaprej povedati za koga/kaj
Najavil je imena nastopajočih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 1367 zadetkov.