ajá razpolož. medm. (ȃ) ~, zdaj sem se spomnil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ali2 člen.
1. vpraš. ~ ga ne poznaš; To je tvoj sin, ~ ne; No, ~ bo kaj; Bog ve, ~ je ta človek še živ
2. nik., poud.: Lažnivost, ~ je to vrlina |ni vrlina|; ~ sem te že kdaj nalagal |še nikoli te nisem|
3. spodbuj., poud. Presneti otrok, ~ (ne) boš jedel |jej vendar|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
àrdúš razpolož. medm. (ȁú/ȗ) neknj. pog. ~, sem se ustrašil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
báti se bojím se nedov. bój se -te se, -èč se -éča se, zastar. bojé se; bál se bála se; (bàt se) (á í) koga/česa ~ ~ sovražnika, toče; ~ ~ kaj začeti; ~i ~, da bo brat umrl; ~i ~, da ne bi brat umrl; omilj. ~im ~, da ni tako |menim, prepričan sem|; Nič se ne boj; poud. Ne boš mi ušel, ne boj se |nikar ne misli|; bati se za koga/kaj ~ ~ ~ otroka; ~ ~ ~ službo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
čemú1 vpraš. namer. prisl. zaim. (ú/ȗ) ~ ti bo knjiga, če ne znaš brati; ~ ste prišli sem; ~ naj bi se jaz pretvarjal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
člôvek -éka m; dv. -a ljudí -oma -a ljudéh -oma; mn. ljudjé ljudí -ém -í -éh -mí člov. (ó ẹ́) dober, kmečki, star ~; anatomija ~a; skupina ljudi; knj. pog. iti med ljudi v javnost, v družbo; avtobus za petdeset ljudi potnikov; ~ žaba |potapljač|; publ. pravice malega ~a |človeka brez vpliva, veljave|; poud.: To je naš ~ |privrženec, somišljenik|; priti k svojim ljudem |sorodnikom, rojakom|; ~ božji, kaj vse sem že doživel |izraža začudenje|; V takih okoliščinah mora ~ potrpeti |vsakdo|; Živ ~ ga ni videl |nihče|; pokr. moj ~ (zakonski) mož
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
da [poudarjeno dá] podr. vez.
1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal
2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati
3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal
4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal
5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede
6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi
7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov
8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel
9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili; star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če
10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav
11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere
12. v členkovni rabi ~ mi pri priči izgineš |izgini|; Pa ne ~ si bolan |menda nisi|; poud. ~ te ni sram |sram bi te moralo biti|; Ne maram zanj, ~ boš vedel |vedi|; Živela sta zadovoljno, ~ ne govorim srečno |rekli bi|; Takoj pridem, samo ~ se oblečem |toliko počakaj(te)|; Baje ~ se pripelje z letalom; Toliko ~ je spregovoril, že so protestirali |komaj|; Vino je toliko ~ ne zastonj |skoraj zastonj|; neknj. pog. Če mi je všeč? Pa ja ~ |seveda|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
dóber dôbra -o; bóljši -a -e (ọ́ ó ó; ọ̑) ~ človek; biti ~; knj. pog.: Še vedno nisem ~ zdrav; S tobakom sem ~ za pol leta založen, preskrbljen; ~ si, da si upaš pogumen; dober za koga/kaj Mleko je ~o ~ otroke; Ta obleka ni ~a ~ v šolo; dober proti čemu Čaj je ~ ~ prehladu; dober z/s kom/čim Bodi ~ z njim prizanesljiv, usmiljenbóljši -a -e (ọ̑) kupovati samo izdelke ~e kakovosti; šalj. njegova ~a polovica |žena|nàjbóljši -a -e in nájbóljši -a -e (ȁọ̑; ȃọ̑) ~e želje za rojstni dan; poud. Tega pri ~i volji ne morem storiti |kljub veliki pripravljenosti|dôbri -ega m, člov. (ó) veseliti se ~ihbóljši -ega m, člov. (ọ̑) nagraditi ~eganàjbóljši -ega in nájbóljši -ega m, člov. (ȁọ̑; ȃọ̑) izročiti nagrado ~emudôbra -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati nekaj ~ih |šal|dôbro -ega s, pojm. (ó) ~ega ni nikoli dovoljbóljše -ega s, pojm. (ọ̑) želeti komu kaj ~eganàjbóljše -ega in nájbóljše -ega s, pojm. (ȁọ̑; ȃọ̑) želeti komu vse ~; snov., poud. natočiti komu ~ega |najboljše vino|do dôbrega mer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ se odpočiti popolnomadôbrost -i in dobróst -i ž, pojm. (ó; ọ̑) zastar. dobrota
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
dôl1 cilj. prostor. prisl. (ó) ~ poglej; stopiti ~ s kolesa → stopiti s kolesa; zavirati ~ po klancu; hoditi gor in ~ po sobi sem in tja; v zvezi z gor poud. Zamera gor, zamera ~, moraš mu to povedati |kljub mogoči zameri|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
dôsti4 povdk. (ó) Tonetu je bilo ~ do posestva; ~ ji je bilo spletk; Zdaj mi je pa ~ |Naveličan sem|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
dôstikrat kratn. prisl. (ó) To vem, ~ si mi že povedal; To pot sem že ~ prehodil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
drugód drug. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tudi ~ sem hotel na vrh, a le po tej poti je mogoče; ~, po mestih ali vaseh, se živi mirneje kot tule pri vas; Jaz sem od ~, ne od tod
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
dvómiti -im in dvomíti in dvómiti -im nedov. -i -ite in dvómi -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in dvómil -íla, -it, dvómljen -a; dvómljenje; (-it) (ọ́ ọ̑; ọ̑; í/ȋ/ọ́ ọ́) o kom/čem ~ ~ uspehu, °v uspeh; poud., z nikalnico Ne ~im ~ tem |prepričan sem|; ~im, če bo prišel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
é3 medm. (ẹ́/ẹ̑) razpolož. ~, malo je takih; Kriv sem seveda jaz, ~; velel. Potegnil je za vajeti in zavpil: ~, eha |stoj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ehé in ehè razpolož. medm. (ẹ̑; ȅ) ~, pa sem jih le ugnal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vseêna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkratiêno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
èn2 êna -o nedol. vrst. zaim. (ȅ é é) neknj. pog. neki: ~ moški prihaja sem; Na trgu se zbirajo ~e ženske; Bližamo se ~emu mestuêden ênega m, člov. (é) neknj. pog. ~ je umrl, ker zvoni nekdo; hoditi ~ za drugim → drug za drugimêna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. neka ženska: ~ mi tipka iz rokopisa; Z ~o je bil dalj časa skupaj, pa sta se razšlaêno -ega s (é) nekaj: Jaz sem hotela ~, ona pa drugo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
falíti2 -ím dov. fáli -íte; -íl -íla, faljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neknj. ljud.: kaj ~ tarčo pri streljanju zgrešiti; Falil sem, ker te nisem vprašal za nasvet naredil napako
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
fànt2 razpolož. medm. (ȁ) ~, kako pojejo; ~, sem ga polomil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
gotòv -ôva -o; bolj ~ (ȍ ó ó) ~ uspeh; biti ~; knj. pog. Pojdimo, sem že ~ napravljen, oblečen; knj. pog. gotov koga/česa biti ~ zmage prepričan v zmago; biti ~, da se kaj ne bo zgodilo natančno vedetigotôvi -a -o (ó) ~e jedi; publ. ~i ljudje zmeraj kritizirajo → določeni, nekaterigotôvo -ega s, pojm. (ó) ne vedeti nič ~ega o čem; star. imeti precej ~ega pod palcem gotovinegotôvost -i ž, pojm. (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
gúg -a m (ȗ) šport. ~ sem in tja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
húda povdk. (ú) poud. Shujšal sem, ~ je bila |hudo, težko je bilo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
in2 [poudarjeno ín] prir. vez.
1. vezal. oče ~ mati; naša Anka ~ sosedov sin; mlada ~ pametna; Sedimo ~ pišemo; Truden je prišel domov ~ se kar sesedel; noč ~ dan |ves dan|; če je več naštevalnih enot, se in stavi samo pred zadnjo oče, mati ~ trije otroci; če je veznik pred vsako naštevalno enoto, je to mnogovezje ~ izvrši prisego Jefte ~ pade dekelce mlado ~ oče ~ ves narod joče; če v zvezi ni nobenega in, je to brezvezje Umrli so ji vsi po vrsti: oče, brat, mati; če in veže enaki enoti, je taka zveza poudarjena tisoči ~ tisoči |veliko tisočev|
2. protiv., z vejico pred seboj, poud. Med vami sem bil, ~ me niste spoznali |toda, vendar|
3. posled. Vabili so me, ~ sem šel z njimi |zato, pa|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ístega -- -- ist. svoj. zaim. ed. moške osebe (ȋ) redk. ~ očeta hči sem tudi jaz
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
izpuhtéti -ím dov. izpuhtênje; drugo gl. puhteti (ẹ́ í) Tekočina je izpuhtela; poud.: Napetost je kmalu izpuhtela |minila, izginila|; To mi je že izpuhtelo iz glave |sem pozabil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
já2 člen. (ȃ) neknj. pog.
1. poudar. vendar: Jurček je pa ~ ena najboljših gob; Pa se menda ~ ne prepirata; O, pa ~
2. navez. A ~, še to moram povedati; ~, hotel sem reči, da sem vesel
3. ~, čakaj malo, da premislim; No ~, bomo pa šli domov
4. Ima knjigo — ~, pa je ni bral |to je res|; Poje, to ~, pa ne v operi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
jèžešmaríja [žə] razpolož. medm. (ȅȋ) ~, sem prihajajo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kàdar kóli tudi kàdarkóli poudar. ozir. poljubn. čas. prisl. zaim. zv. (ȁ ọ̑) ~ ~ sem se pri njih oglasil, zmeraj sem bil z veseljem sprejet; Ker so bili sosedje, je k njim lahko prišel ~ ~ |ob vsakem času|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kàj2 -- poljubn. količ. zaim. (ȁ) ~ potov sem imel, da sem vse to opravil |veliko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kakó1 vpraš. nač. prisl. zaim. (ọ́/ọ̑) ~ to govoriš; ~ je bilo v šoli? -Lepo; ~ vam kaj gre zadnje čase; Videl sem, ~ se je zvrnil na strmini; Čutil je, ~ mu nekaj leze po roki da; poud.: ~ zanimivo |izredno|; ~ se mi ta človek smili |zelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kàkor1 ozirn. nač. prisl. zaim. (ȁ) ukazovati ~ diktator; Prišel sem, ~ sem bil obljubil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kàkšne nač. prisl. (ȁ) neknj. pog. nekako, približno: Obiskal sem ga ~ trikrat
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kàr1 čésar s, ozir. zaim. nečloveškosti čémur, kàr, čémer [ər], čímer [ər] (ȁ ẹ̑) ~ sem rekel, tega ne bom preklical; To je edino, s čimer, s °čemer se ne strinjam; To, ●o čemur me sprašuješ, mi ni prav nič znano o čemer; Tovoril je iz Trsta sol, ~ je bilo že tedaj prepovedano to; V knjigi ni nič takega, ●kar ne bi znal česar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kàr kóli čésar ~ tudi kàrkóli čésarkóli s, poudar. ozir. poljubn. zaim. zv. nečloveškosti, prvi del dalje kot kar1 (ȁ ọ̑ ẹ̑ ọ̑) Naj se zgodi ~ ~, na vse sem pripravljen; Nič se mu ni posrečilo, česar ~ se je lotil; Povej vendar kaj, ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kdáj vpraš. čas. prisl. zaim. (á/ȃ)
1. ~ se je to zgodilo; Zanimalo ga je, ~ so se tod naselili naši predniki; Od ~ si v novi službi
2. poud.: ~ že bi se to moralo zgoditi |zdavnaj|; ~ je še vrana vrani izkljuvala oči |nikoli|; ~ sem pa pri tej hiši kaj pomenil |nikoli|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kólikanj vpraš. mer. prisl. zaim. (ọ̑)
1. ~ sem si prizadeval za to veliko
2. v vezniški rabi, v sorazmernostnih odvisnikih ~ bolj se trudi, tolikanj manj ji uspeva kolikor
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kólikokrat vpraš. kratn. prisl. zaim. (ọ́) ~ si bil tam; tudi v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnikih Povej, ~ že ponavljaš to vajo; poud. ~ sem mu že rekel, pa ne uboga |velikokrat|; Kdo ve ~ nam je že povedal to zgodbo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kólikor2 -- ozir. količ. zaim. (ọ̑) ~ ljudem je posodil, tolikim se je zameril; S ~ sosedi sem govoril, nobeden ni o stvari nič vedelkólikor -- m, ž, s (ọ̑) S ~ hrane so preživeli nekoč, danes ni več mogoče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
krížem2 nepravi predl. z rod. (ȋ) hoditi ~ sveta sem in tja po svetu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kúkú medm. (ȗȗ) posnem. ~, ~, se oglaša kukavica; velel. ~, tukaj sem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
le- natančneje določevalna členica le-tá, le-óni, le-sèm
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
lês1 smer. prostor. prisl. (é) pokr. sem, semle: ~ pojdi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
málokdàj tudi málo kdàj mnog. čas. prisl. zaim. (áȁ) ~, le prav izjemoma, sem bil na morju; poud. biti vesel kot ~ |zelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
malôra in malóra razpolož. medm. (ȏ; ọ̑) kletv. ~, kako sem se zmotil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
maríčka razpolož. medm. (ȋ) ~, kako je to lepo; O ~, kako sem se ustrašila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
màrsikdàj mnog. čas. prisl. zaim. (ȁȁ) V Bohinju je ~ tudi zelo deževno; ~ sem potrkal na ta vrata, pa se večinoma niso odprla
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
méšati tudi mešáti -am nedov. méšaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; méšal -ála, méšat, méšan -a; méšanje in mešánje; (méšat) (ẹ́/á ẹ́) kaj ~ barve; ~ polento; rad. ~ slike, zvoke |združevati, sestavljati jih v skladno celoto|; ~ vino z vodo; poud. mešati koga ~ ljudi s svojimi nazori; poud. mešati koga v kaj ~ brata v sporméšati se tudi mešáti se -am se (ẹ́/á ẹ́) V njegovem glasu se ~ata ganjenost in navdušenje; Olje se ne ~a z vodo; Radijske postaje se ~ajo; poud. mešati se v kaj ~ajo ~ ~ njegove pristojnosti; poud., s smiselnim osebkom mešati se komu Od dela, skrbi se mi ~a |sem zmeden|; Kaj se ti ~a, da to govoriš |Zakaj govoriš tako neumno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
metáti méčem nedov. mêči -íte, metáje; mêtal -ála, mêtat, -án -ána; metánje; (mêtat) (á ẹ́) koga/kaj ~ kamenje na kup, v koga; knj. pog.: ~ karte kvartati; ~ kocke kockati; poud.: ~ delavce iz službe |odpuščati jih|; Božjast ga ~e |Božjasten je; Ima napade božjasti|; To ga ~e iz tira |ga vznemirja, razburja|; poud. metati koga/kaj v kaj Nasprotovanje ga ~e v bes |spravlja|; publ. metati kaj na koga/kaj To ~e sum nanj |vzbuja sum v zvezi z njim|; metati komu/čemu kaj ~ kokošim zrnje; poud.: ~ komu kaj pod nos, v zobe |očitati komu kaj|; ~ komu polena pod noge |ovirati ga|; neknj. pog. ~ komu kaj naprej očitati; brezos. metati koga Na vozu nas je metalo sem in tjametáti se méčem se (á ẹ́) Fanta sta se šla metat; poud. ~ ~ materi okoli vratu |objemati jo|; poud. metati se za kom ~ ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mnógo3 mer. prisl. (ọ̑) ~ sem pretrpela, pa vendar vse zmogla; ~ prelep; ~ preveč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
modríti2 -ím nedov. môdri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; modrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga Ves čas sem ga modril, pa me ni poslušalmodríti se -ím se (í/ȋ í) Poslal je sina v svet, da bi se modril
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nà tudi ná razpolož. medm. (ȁ; ȃ) Toliko sem garal, ~, zdaj je pa vse uničeno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
naménjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; naménjanje (ẹ́) koga/kaj komu/čemu ~ domačijo starejšemu sinu; namenjati koga/kaj za kaj ~ več sredstev za razvoj; star. Tudi o tem sem namenjal govoriti nameravalnaménjati se -am se (ẹ́) redk. ~ ~ prebeliti sobo pripravljati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
navíhanček -čka m, člov. (í) manjš.; ljubk. Pridi sem, moj ~ |hudomušen otrok|; nečlov., snov. vrečka ~ov |testenin, peciva|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ne [poudarjeno nè] nik. člen.; pred ..bi (nê bi), pokr. pred ..čem nê../né.. (pokr. nêčem, néčem); v zvezi s hočem, imam varianta n.. (nóčem, nímam); pred ..sem varianta ní.. (nísem); pri nik. zaim. nič v im./tož. varianta nì.. (nìč); pred izpuščenim glag. poudarjeno nè (On ve, jaz pa ne; Ti si doma, jaz ne; Si bil tam? -Ne.) ~ vem, kaj je temu otroku; Vrnil se še ~ bom; Oče tega ~ ve; namesto tož. predmeta zahteva rod. Staršev ~ spoštuje dovolj; namesto osebka v im. zahteva glag. biti sem s pomenom 'obstajati', 'nahajati se', 'dogajati se' smiselni osebek v rod. Naše hiše ~ bo več tam; Te težave kmalu ~ bo več; Sejma ~ bo več v Kranju; Niti ●dveh minut te ne bom čakal → dve minuti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nékaj1 -- s, pojm. (ẹ́) ~ sadja sem vam prinesel; To spijte z ~ vode; Prodam hišo z ~ zemlje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nékaj3 -- nedol. količ. zaim. (ẹ́; ẹ̑) Na vasi je pelo ~ fantov; Z ~ ljudmi sem o tem že govorila; ~ uslužbencem so znižali plačo; Čez ~ ur se spet oglasite; vrniti se čez ~ let
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nékam nedol. prisl. zaim. (ẹ́)
1. smer. prostor. ~ dol je šel; Knjiga se mi je ~ založila, a se nikakor ne spomnim, kam; ~ daleč od tod; Sem ~ jo je neslo; Ali ne bi šla tudi midva °~ na počitnice kam
2. količ., poud.: ~ debela se mi zdi |precej|; ~ ozkosrčen ideolog |nekoliko|; Najini usodi sta si ~ podobni |nekako|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nekdó nekóga tudi nékdo nekóga m, nedol. zaim. človeškosti nekómu, nekóga, nekóm, nekóm (ọ́; ọ̑; ẹ̑ ọ́; ẹ̑ ọ̑) ~ prihaja; Z nekom se je zadržala; Mislila sem, da je ~ drug; Ali ni ~ pred vrati?; Če bi ●~ potrkal, mu ne odpri kdo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
néki1 -a -o nedol. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑) Srečal sem ~o žensko; Prišel je ~ mlad moški; ~o letalo; ~ znanec |njegovega imena ne smem/nočem/ne morem izdati|; ~o nedeljo je bila prelepa jutranja zarja; ~ega lepega dne; ~ Podgoršek; To je lahko usodno za razvoj °~ega naroda kakega
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nekóč nedol. čas. prisl. zaim. (ọ̑) preteklosti ali prihodnosti: ~ sem se pri njih oglasil ob malo pozni uri; ~ je živel mogočen kralj; ~ se bo moralo tudi pri nas kaj spremeniti na boljše
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nekóliko2 -- nedol. količ. zaim. (ọ̑; ọ́) Spregovoril je ~ besed in odšel s sestanka nekaj; Z ~ dobrimi delavci bo to hitro opravljenonekóliko -ih m, ž, s mn. (ọ́; ọ̑) star. Kar ~im sem pomagal v tistih težkih časih; ~ vinogradov je pozeblo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nèprijétno2 povdk. (ȅẹ́) komu ~ mi je bilo, ko sem jo srečal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
neštevílnokrat kratn. prisl. (ȋ) neobč. zelo velikokrat: To pot sem prehodil ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nèzaslíšano2 povdk. (ȅȋ) poud. ~, jaz da sem kriv |nemogoče|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ní..1 varianta nik. člen. ne.. pred ..sem, ..si (í) nísem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ni..1 [poudarjeno ní] predp., pri nič v im. in tož. varianta nì.., pri glag. sem, si varianta ní.. (í)
I. nik. zaim.
1. sam. nihčè, nìč
2. prid. nikákršen, nikógar(šen), nìč
3. prisl. nikjér, nikámor, nikóder, nikdàr, nikóli, nikákor
II. glag. nísem
III. nik. člen. nikár
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nosíti nósim nedov. nôsi -íte, -èč -éča; nôsil -íla, nôsit, nóšen -a; nóšenje; (nôsit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ kovček; ~ ranjenca; ~ brado, dolge lase; poud.: Spet ga ~i luna |je zmeden, neuravnovešen|; Noge ga več ne ~ijo |ne more več hoditi|; ~ glavo v torbi, naprodaj |izpostavljati se smrtni nevarnosti|; ~ stroške selitve → plačati, poravnati; nositi komu kaj ~ delavcem malico; Kje si pa bila? -Nosila sem očetu zajtrk na travnik |nesla|; ~ sosedi šivat; poud. ~ učitelju na nos, na ušesa |pripovedovati, kar se ne bi smelo|nosíti se nósim se (í/ȋ ọ́) To blago se dobro ~i; poud.: čudno, ošabno se nositi |se vesti|; ~ ~ pokonci |ponosno, samozavestno stopati, hoditi|; ~ ~ po najnovejši modi |oblačiti se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
obletéti -ím dov. obletèn -êna; drugo gl. leteti (ẹ́ í) kaj Ptica je nekajkrat obletela drevo; poud. obleteti koga Obletele so me druge misli |obšle|; brezos. Obletelo me je, da bi odšel |pomislil sem|obletéti se -ím se (ẹ́ í) Drevje se ~i |izgubi listje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
olalà tudi ólalà medm. (ȁ; ọ̑ȁ) razpolož. ~, tako mlad je še; ~, spomnil sem se; velel. ~, le počasi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
òn ôna ôno star. onó m, ž, s, os. zaim. za 3. os. ed.: m njêga, njêmu, njêga, njêm °njêmu, njím; ž njé, njêj/njèj/njì, njó, njêj/njèj/njì, njó; s kot m; dv.: m ônadva tudi onádva, njíju tudi njìh, star. njú, njíma, njíju tudi njìh, star. njú, njíju, njíma; ž in s ônidve tudi onédve, dalje kot m; mn.: m ôni tudi oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími; ž in s ône tudi oné, dalje kot m; naslonske oblike: m in s ga, mu, ga; ju/jih, jima, ju; jih, jim, jih; ž je, ji, jo, dalje kot m; navezne oblike za tož. ed. m in s -nj, -enj [ən], ž zánjo/za njó; dv. -nju; mn. -nje star. njé/njìh, npr. nánj, skózenj, nánjo; zánju, pónju star. na njó (ȍ ó ó) Rada ga, ju, jih je imela
1. im. oblike se rabijo:
a) kadar so poudarjene To je rekla prav ona; on, ne ti;
b) kadar so v protistavi Ona gre na levo, ti pa na desno;
c) v prir. besedni zv. Tone, sosed in oni;
č) v podr. besedni zv. on sam; ona neumnica; že oni
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) kadar so poudarjene Prav njih sem se bal;
b) kadar so v protistavi Njih se ne boji, očeta pa že bolj;
c) v prir. besedni zv. pri njih in pri sosedovih;
č) v podr. besedni zv. Njih samih je bilo strah; Njiju dveh se nisem bal; tudi njim;
d) v predl. zv. k njima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
óndán čas. prisl. (ọ̑ȃ) neobč. ~ sem srečal nekdanjo sošolko pred kratkim, nedavno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
òpla razpolož. medm. (ȍ) ~, tako že ne boš govoril; ~, res sem neroden
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
opráviti -im dov. oprávljen -a; oprávljenje (á ȃ) kaj ~ izpit; alp. ~ ponovitev smeri; fiz. ~ pot; ver. ~ spoved; ~ prevzem blaga prevzeti blago; star. opraviti koga obleči; opraviti z/s kom/čim poud.: Z njim sem opravil |nočem več imeti stikov|; ~ s predsodki |rešiti se jih|; publ.: ~ z nasprotnikom premagati ga; nedov. imeti ~ s kuho, z otroki; Kaže, da imamo ~ s poneverbo da gre za poneverbo; poud.: Pri nas je opravil |ne bo več pri nas|; Kot govornik je opravil |ne bo več govornik|; Dojenček da dosti ~ |z njim je veliko dela|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
òps razpolož. medm. (ȍ) ~, kako sem neroden
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pa1 [poudarjeno pà] vez.
I. z vejico
1. protiv. Vem, ~ ne povem; na vrhu strmega, ~ ne previsokega hriba; Rekel je, da pride, ~ ga od nikoder ni
2. posled. Prosili so me, ~ sem jim posodil; Poravnaj škodo, ~ te ne bomo tožili; mlada, ~ naivna, in mu je vse verjela; Preveč sem privil, ~ je počilo
II. brez vejice
1. vezal., knj. pog. ti ~ jaz; Sedeli smo ~ se pogovarjali o tem ~ onem; Pojdi ~ zapri vrata
2. stopnj. Kar naprej nas uči: to ~ to, tako ~ tako
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
podrsévati -am nedov. -ajóč, -áje; podrsévanje (ẹ́) ~ po parketu sem in tja; neobč. podrsevati z/s čim po čem ~ s prsti po strunah podrsavati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pogovoríti -ím dov., nam. pogovôrit in pogovorít/pogovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) neobč. koga ~ pretepača pomiriti; Komaj sem ga pogovoril, da ni nič prepričalpogovoríti se -ím se (í/ȋ í) z/s kom o kom/čem ~ ~ s prijateljem o nujnih rečeh
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
poprêj čas. prisl. (ȇ) prej: Malo ~ sem ga srečal; nekaj dni ~; delati po ~ narejenem načrtu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pôrok -óka tudi poròk -óka m, člov. (ó ọ́; ȍ ọ́) brez ~a posoditi denar; poud. Jaz sem ti ~, da pride |zagotavljam|porókinja -e ž, člov. (ọ́; ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
potrjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; potrjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ dokumente; dov. ~ujem, da sem pismo prejel; potrjevati koga v čem ~ preiskovalce v sumupotrjeváti se -újem se (á ȗ) poud. v čem ~ ~ ~ športu |dokazovati svoje sposobnosti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pravíca -e ž (í) ~ sodelovati na zborovanju; Ima ~o živeti, do življenja, da živi; potegovati se za ~e; kaznovati koga po ~i; poud.: po ~i sumiti koga |utemeljeno|; Po ~i povedano, vsega sem že sit |odkrito|; nevtr. avtorske ~e; dedna ~; ustavne ~e; ~e otrok; ~ pritožbe, do pritožbe; publ. ~ na pritožbo; ~ do izbire; ~ iz delovnega razmerja; ~e in dolžnosti; poud. ~ ga je zasačila pri vlomu |oblast, sodišče|; vznes. hiša ~e sodišče; star. dokument, listina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
precêj2 -- in precèj -- nedol. količ. štev. (ȇ; ȅ) O tem sem se posvetoval s ~ ljudmi; Na parkirišču je še ~ avtomobilov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
premálokrat kratn. prisl. (á) ~ sem bil tam, da bi vse poznal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
premísliti -im dov. premíšljen -a (í ȋ) kaj ~ nalogo, trditev; Premisli, kaj vse sem moral delati |izraža podkrepitev trditve|premísliti se -im se in premísliti si -im si (í ȋ) glede koga/česa ~ ~ ~ nakupa novega avtomobila; Kaže, da se je premislil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prepéstovati -ujem in prepestováti -újem dov. prepéstovanje in prepestovánje; drugo gl. pestovati (ẹ́; á ȗ) poud. koga Koliko sem prepestovala tega otroka |ga veliko pestovala|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prešméntan -a -o (ẹ́; ẹ̑) poud.prešméntani -a -o (ẹ́; ẹ̑) Ta ~ fant |presneti, šmentani|; ~a reč, spet sem pozen |presneta, šmentana|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
rêči rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila; Težko ~e r izgovori; nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ●rekla rekli; reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel; poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga; knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil; ~ nazaj odgovoriti; otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv., poud.: Recimo, da mi posodiš pet milijonov |predpostavimo|; No, reciva, da imaš prav |predpostaviva|; Saj mi je dobro, nič ne ~em, ampak naveličan sem |res mi je dobro|; brezos. Spet je reklo: bum, bum |se je oglasilo|rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
resníčno2 soglaš. člen. (í/ȋ) ~ sem ogorčen; Pokrajina je ~ lepa; ~ je škoda, da se je to zgodilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
sàj člen. (ȁ) zadržk. Zakaj se zdaj razburjate? Saj sem rekel, da ne bo šlo; ~ je bilo veselo, vendar ne za vse; navez. Tega ji nikakor ne povej. -Pa ~ bo izvedela od drugih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
saj vzročn. prir. vez. Takoj bom vse uredil, ~ sem obljubil; Jej, ~ si gotovo zelo lačen; Ne bom ga predstavljal, ~ ga tako in tako poznate
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
sám2 -a -o zaim. samosti (ȃ á á)
1. Vsi so odšli, spet sem ~; pustiti otroka ~ega; Nesreča ne pride nikoli ~a; ~o se nič ne naredi
2. Otrok že ~ hodi; opraviti vse delo ~; ~ veš, kako je
3. Lasje se ji ~i kodrajo |ne da bi jih kdo kodral|sám -ega m, člov. (ȃ á) ~ ni pil, zato ni maral pijancev; Pomagali so, čeprav tudi ~i nimajo dovolj hrane; ~emu ali ~ sebi naj pripiše, če bo kaj narobe; škoditi ~emu sebi; hvaliti ~ega ali ~ sebe; zmaga nad ~im sebojsáma -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) Bila je nezadovoljna s ~o seboj; Je ~ svoja in ravna, kakor hoče samostojna, neodvisnasámo -ega s, pojm. (á) Hiša stoji na ~em; na ~em govoriti z dekletomsámost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
sapralòt in sapralót razpolož. medm. (ȍ; ọ̑) ~, sem utrujen |zelo|; Tako ne gre več, ~ |prav zares|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
se1 sêbe m, ž, s, povr. os. zaim. za vse osebe in števila sêbi -e -i -ój tudi sábo (é) naslonske oblike za rod., daj. in tož. se, si, se; navezna oblika -se (náse) (ȃ), star. sé; na sé (ẹ̑) star. paziti na sé (ẹ̑); váse, star. v sé, im. oblika Govori ~; Dani ~; naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Prav sebe je najbolj hvalil; Sebe se (ne) boji; Še sebi ne privošči; Niti sebe nima rad
b) v protistavi Meni je dal malo, sebi pa več
c) v prir. zvezi Toneta, Ano in sebe izvzemam
č) v povedkovni besedni zvezi Sami sebe ne poznajo
d) v predložni rabi Konj ne pusti k sebi; sicer se rabijo naslonske oblike Niso si zaupali; biti si v sorodu; Radi so ~ imeli; Srečala sva ~; Potolkla sem ~ po kolenu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
sèm [səm tudi sem] kaz. smer. prostor. prisl. zaim. (ə̏; ȅ) Pridi hitro ~; ~ k meni; ~ gor; od ceste ~; ~ in/pa/ter tja hoditi; poud.: ~ in tja se zgodi kaj zanimivega |včasih|; tovarištvo ~ ali tja |ne glede na tovarištvo|; °~ pa tam poredkoma
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
skakljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; skakljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. ~ sem in tja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
smúkati -am tudi smúkati smúčem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; smúkanje (ú; ú) kaj ~ liste z veje; poud. ~ sem in tja |tekati, hitro hoditi|smúkati se -am se tudi smúkati se smúčem se (ú; ú) poud. ob koga/kaj Maček se ~a obme |se narahlo drgne|; poud. smukati se okoli, okrog koga/česa ~ ~ ~ deklet |se zadrževati v njihovi bližini|; Natakar se spretno ~a med gosti |se hitro premika, hitro hodi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
sodíti in sóditi -im nedov. sódi -te in -íte, -èč -éča; sódil -íla, sódit, sójen -a; sójenje; (sódit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) komu/čemu ~ morilcu; poud. Sam si je sodil |Naredil je samomor|; neobč. Povedal sem, kar mu ~i kar mu gre, kar zasluži; soditi koga/kaj napačno ~ druge; ~ ljudi po videzu; ~ hokejsko tekmo; soditi o kom/čem ~ ~ življenju in smrti; neobč.: ~im, da se motiš mislim; Živila ~ijo v shrambo spadajo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
spáti spím nedov. spì spíte, spèč spéča; spál -a, spát; spánje; (spàt) (á í) ~ vso noč; mirno ~; ~ kot klada, polh; dati otroke spat; poud. Pozimi rastline ~ijo |počivajo|; z notranjim predmetom spati kaj ~ globoko spanje; poud. ~ spanje pravičnega |mirno, trdno spati|; omilj. spati pri kom, z/s kom |spolno občevati s kom|spáti se spí se (á í) neobč. komu ~i ~ mi zaspan sem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
sprevájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sprevájanje (á; ȃ) neobč. koga/kaj ~ dekle spremljati ga, sprehajati se z njim; ~ konja voditi sem ter tja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
spúfati se -am se dov. (ȗ) neknj. pog. Čisto sem se spufal sem obubožal, propadel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
stókrat količ. kratn. prisl. (ọ̑) ~ pet je petsto; ~ daljši; poud.: To sem ti že ~ rekel |velikokrat|; sto in ~ kaj ponoviti |dostikrat|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
šèšk posnem. medm. (ȅ) ~, pa sem jih dobil s šibo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
šmênta in šménta razpolož. medm. (é; ẹ́) ~, zelo sem se prestrašil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
štéti štêjem nedov. štèj/štêj štêjte, -óč; štèl/štél štéla, štét, štét -a; štétje; (štèt/štét) (ẹ́ ȇ) koga/kaj ~ drevesa na vrtu; ~ pisatelja med slavne ljudi; ~ sebe zraven; šteti koga/kaj za koga/kaj Ne ~e ga več za sina; To dejanje ~emo za upor; šteti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ otroka za srečnega; To ravnanje ~emo za napačno; znati ~; poud. ~e samo dokaz |upošteva se|; neobč.: Hlev ~e k hiši spada; To ne ~e v redno delo sodi; ~ dvajset let biti starštéti se štêjem se (ẹ́ ȇ) za koga/kaj ~ ~ ~ Slovencaštéti si štêjem si (ẹ́ ȇ) poud. kaj v kaj To si ~em v posebno zaslugo |To je moja posebna zasluga|; V čast si ~em, da ste prišli |počaščen sem|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
švŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; švŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) koga/kaj ~ vola; švrkati po kom/čem ~ ~ volu z bičem; poud. ~ sem in tja |tekati, švigati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ták1 -a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á)
1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin
2. navez. Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih
3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi
4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|
5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|
6. Ljudje so ~i in ~i |različni|
7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne bojitáka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo netákost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
takísto kaz. nač. prisl. zaim. (ȋ) star.: Pomagal sem vam, zdaj pa ~ delate z menoj tako; Tudi drugi mislijo ~ kot mi prav tako, enako
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
takó kàkor1 primer. podr. vez. zv. (ọ̑ ȁ) Vse sem postorila, ~ ~ je treba
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tákšen -šna -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á) tak 1: Poglejte, ~a sem bila kot študentka; Šolarji so v tem razredu zelo pridni, ~i so redko kateri; ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; poud.: ~ človek, da mu ni para |dober|; V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|tákšen -ega m, člov. (á) tak: ~ me že ne bo imel za norcatákšna -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) taka: Zadnjič je prišla k njemu neka ~, saj veste; nečlov., poud. ~ih ji bom napela |izrekla hude besede|tákšno -ega s, pojm. (á) táko: poud. Nič ~ega se ni zgodilotákšnost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tàm kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. (ȁ)
1. oddaljenosti ~ doli na polju; ~, kjer cesta zavije v hrib; Stal je na balkonu in od ~ opazoval otroke na igrišču; Padel je v jarek in ~ obležal
2. tu in ~ |ponekod|; poud. Nismo pazili na pot, zdaj smo pa ~ |izgubljeni, v zadregi|; prakt.sp. ~ pa ~ so se preživeli sošolci še shajali |poredko|; nar. Gremo ~ v gozd tja; star. Sem pa ~ je hodil ves nemiren tja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tjà kaz. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ)
1. oddaljenosti Sem ne moreš, pa ~ stopi, kjer so sosedovi; Ne hodi ~, tam je zate prenevarno; Tista šola je nekaj posebnega, zato ga ~ niso poslali; Balon je neslo ~ proti smučišču; Gozd se je razprostiral od Kapel ~ do Globokega; hoditi sem in ~, knj. pog. sem pa ~
2. poud. Vrnil se bo ~ na pomlad |nekako|; Sem in ~ se kolegice še dobivajo |poredko|; Povedali so mi, da ta avtobus vozi ~ in nazaj |v določen kraj in v obratni smeri|; poud. živeti ~ v tri dni |brez cilja, smisla|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tlè kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. (ȅ) neknj. pog. tu, tule: ~ jim je zelo všeč; ~ na igrišču se dobivajo; Tišina, do ~ vas imam |naveličan sem vas|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
torej [poudarjeno tórej] prir. vez., v sklepalnem priredju Pozni smo, ~ moramo pohiteti; Zdaj je lepa priložnost, ~ začnite; Mislim, ~ sem; Tekma bo prvega, ~ v soboto to je
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) Nekdo ~a; ~ in si nazdravljati; trkati kaj ~ pirhe; ~ prah z obleke; trkati na kaj ~ ~ okno; čustv. Dež ~a ~ šipe |udarja|; poud. ~ ~ vest koga |vzbuditi mu vest|; trkati ob kaj Čolni ~ajo ~ pomol; trkati po čem ~ s svinčnikom po mizi; trkati v kaj Vešče ~ajo ~ žarnico |se zaletavajo|; trkati z/s kom ~ s svatitŕkati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) poud. na kaj Jaz sem to storil, se je trkal na prsi |se je bahal, se je postavljal|; poud. trkati se po čem Imam že dosti denarja, se je trkal po žepu |se je bahal, se je postavljal|; Ovni se ~ajo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tù1 kaz. prisl. zaim. (ȕ)
1. mestov. bližnjosti ~ živimo že štirideset let; ~ doli je zelo lepa plaža; ~ se podpišite; ~ sem se pri računanju zmotil; Lepo mi je bilo ~ pri vas; Dobri ljudje so ~, pa tudi tam; poprijeti za delo zdaj ~ zdaj tam; ~, kjer sem preživel svoja najlepša leta
2. Od ~ do tam je tri kilometre |od tod|
3. čas., poud. Prišel sem že skoraj do vasi, ~ pa skoči predme srna z mladičem |tedaj, tisti trenutek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
túkajle kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. večje določnosti (ȗ) poud. |tukaj|: ~, kjer stojim tudi sedaj, sem stal, ko je treščilo v jagned
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tùlele kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. večje določnosti (ȕ) poud. |tu, tule|: ~, kjer sem tudi sedaj, sem stal, ko je počilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tvój tvôja -e drugoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e posestvo; To kolo je ~e
2. ~ okus; ~e želje; ~e darilo za očeta; ~e sprenevedanje
3. ~e letalo odhaja opoldne |letalo, s katerim potuješ|
4. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Tvojo željo, da bi se dogovorilatvój tvôjega m, člov. (ọ́; ó) knj. pog., poud. ~ega še ni od nikoder? |tvojega moža, fanta|tvôja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ je res pravo zlato |tvoja žena, tvoje dekle|tvôje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Nič ~ega nisem vzela s seboj tvoje lastninepo tvôje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po tvojem okusu, tvoji voljipo tvôjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ bo torej nevihta po tvojem mnenju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
úpati -am nedov. -ajóč, -áje; úpanje (ȗ)
1. na kaj ~ ~ pomoč prijatelja |zanašati se na njegovo pomoč|; ~ ~ ozdravljenje; upati v kaj ~ ~ rešitev; star. upati komu kaj ~ sorodniku denar posoditi; Temu človeku ni ~ zaupati; knj. pog., z nedoločnikom Ali ~aš skočiti tako daleč si upaš, se upaš; Dokler bo upal, bo zdržal
2. On je, ~amo, že na varnem; ~am, da si boste premislili; Bo ostal? -Upam, da boúpati si -am si (ȗ) kaj On si ~a vse; ~ ~ plavati čez zaliv; ~am ~ nesti dvakrat toliko |sposoben, zmožen sem|; Pridi gor, če si ~ašúpati se -am se (ȗ) ~ ~ plavati čez zaliv; Pridi gor, če se ~aš |izraža izziv|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
uvíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; uvíjanje (í) kaj ~ rep; neobč. Veter ~a drevesa krivi, upogiba; uvijati kaj v kaj ~ pisano nit v prejouvíjati se -am se (í) neobč. ~ ~ sem in tja kriviti se, upogibati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
vàš váša -e drugoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ kovček; ~ otrok; ~a hiša; ~e znamenje; Ta torba je ~a, kajne?
2. ~ prihod; ~a zamuda; ~e zdravje
3. ~a hišna številka bo na oni strani trga; ~e letalo odleti čez nekaj minut |letalo, s katerim potujete|
4. Zmagali so ~i odlični skakalci
5. Najbolj seveda navijate za ~e tekmovalce svoje
6. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Vašo željo, da bi se dogovorilavàš vášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: Ali ~ega še ni |vašega moža, otroka, fanta|; ~i so zmagali |vojaki, športniki|váša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ pa dobro pleše |vaša žena, hči, dekle|; Zmagale so ~e |vaše športnice|váše -ega s (á) prakt.sp. Hišo bomo zidali tri metre od ~ega od vašega zemljiščapo vášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. Po ~em torej nimajo prav po vašem mnenju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
védeti vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́)
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
vsèlej cel. prisl. zaim. (ȅ) čas. Pri nas je ~ kdo doma zmeraj; kratn. ~ ko potrkam na njihova vrata, sem prijazno sprejet |vsakokrat|; poud. za ~ izdihniti |umreti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zadovóljen -jna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ otrok; zelo ~; ~ se vrniti domov; zadovoljen z/s kom/čim ~ s sodelavci; ~ sem, da se je tako končalozadovóljnost -i ž, pojm. (ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zahvalíti se in zahváliti se -im se dov., star. zahvalívši se; drugo gl. hvaliti (í/ȋ/á á) komu/čemu ~ ~ darovalcu; ~ ~ sosedom, ker so pomagali; zahvaliti se za kaj ~ ~ ~ ponujeno hrano; iron. Za tako ponudbo sem se pa raje zahvalil |jo vljudno zavrnil|zahvalíti in zahváliti -im (í/ȋ/á á) poud. koga/kaj Boga zahvali, da se je srečno končalo |izraža hvaležnost, zadovoljstvo|; star. zahvaliti koga/kaj za kaj ~ soseda za prijaznost zahvaliti se mu; star. Ne bom pil, ~im hvala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zakljúvati -am in zakljúvati -kljújem tudi zakljuváti -kljúvam in zakljuváti -kljújem dov., nam. zakljúvat tudi zakljuvàt; zakljúvanje in zakljuvánje; drugo gl. kljuvati (ú; ú; á ú; á ú) v kaj Kokoši ~ajo ~ zrnje; zakljuvati po čem Žolna ~a ~ deblu; poud. zakljuvati komu V duši mu je zakljuval dvom |ga vznemiril|; brezos. V glavi mi je zakljuvalo |sem začutil ostro bolečino|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zarésno nač. prisl. (ẹ̑) poud.: ~ vzljubiti posvojenko |resnično|; ~ sem truden |zares|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zaséden -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ stol; ~ telefon; knj. pog. Ta teden sem zelo ~ |imam veliko dela, obveznosti|zasédenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zasígati -am dov. -an -ana; zasíganje (í ȋ; ȋ) Bolnik je zasigal; poud. Pridi sem, je zasigal |sigajoče rekel|; brezos. zasigati komu V prsih mu je zasigalo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zavóhati -am dov. -an -ana; zavóhanje (ọ̑) koga/kaj Pes je zavohal zajca; Zavohal sem lipovo cvetje zaduhal, zavonjal; poud.: ~ nevarnost |začutiti, zaslutiti|; Takoj je zavohala, o čem se pogovarjajo |odkrila, ugotovila|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zavrtéti -ím dov. zavrtênje; drugo gl. vrteti (ẹ́ í) koga/kaj ~ gumb sprejemnika; knj. pog. ~ še nekaj resne glasbe predvajati; poud. ~ nevesto |zaplesati z njo|; brezos. Ob eksploziji ga je zavrtelo in vrglo na tlazavrtéti se -ím se (ẹ́ í) Kolesce se je zavrtelo; ~ ~ na prstih; poud. Žičnice so se že zavrtele |začele obratovati|; poud. zavrteti se komu Vse se mi je zavrtelo |Dobil sem občutek vrtenja|; brezos. Pred očmi se mi je zavrtelo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zdàj kaz. čas. prisl. zaim. (ȁ)
1. trenutka govorjenja: ~ smo ravno pri večerji, pokličite čez pol ure; Do ~ je šlo vse po sreči; ~ so prve izkušnje za vami, lažje bo
2. veljave, tudi v trenutku govorjenja: ~ so vse drugačni časi; ~ že dve leti pišem novo knjigo
3. Do ~ sem veliko delal, ~ bom pa počival odslej; Začel je zavirati, a ~ je bilo že prepozno tedaj; ~ pa le poprimite za delo
4. ~ ~ bo tu |kmalu, vsak čas|
5. v medmetni rabi Pozor, pripravljeni, ~zdàj zdája m z -em (ȁ á) neobč.: nenehno trajajoči ~; Čas je sestavljen iz samih ~evdo zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je šlo vse dobrood zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ bomo pazili nanjza zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je stanje mirno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zdàj — zdàj dvodelna vez. zv. (ȁ — ȁ) Nagibal se je ~ sem, ~ tja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
žágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; žáganje (ȃ) koga/kaj ~ deske; knj. pog., poud. ~ direktorja |prizadevati si za njegovo odstavitev|; slabš. ~ skladbo |monotono igrati|; poud. žagati na kaj ~ ~ violino |igrati|; poud. žagati po čem Violinist ~a ~ strunah |premika lok sem in tja|; poud.: Škržati ~ajo |se oglašajo|; Celo noč je žagal |smrčal|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
že [poudarjeno žé in žè] člen.
1. verjetn. Bodo ~ našli kak izhod |verjetno|; Bo ~ še koristilo |morda bo|; To ~ ni res |O tem sem prepričan|
2. zadržk. Šiva ~, samo kako |dopuščam, res|; Kako se vam godi? -Že gre |ne najbolje|; Ali boš zmogel? -Bom ~ kako |bom pač na kak način|
3. poudar. ~ dve uri čakamo; ~ ti bi moral pomagati |prej kot drugi|; To ~ vedo |razen mene še veliko ljudi|; ~ včeraj mu je postalo slabo |danes ni prvič|
4. domnev. Bolj previden bi ~ moral biti |prav bi bilo|; To pa ~ lahko storiš zanj |če nič drugega|
5. soglaš. Boš ~ videl, kaj bo iz tega |opozarjam te|; Sam ~ veš, kaj je prav gotovo
6. presoj., v zvezah že tako, že tako in tako Zavese so prostoru jemale ~ tako šibko svetlobo |Tudi brez zaves je bila svetloba šibka|
7. zadržk., tudi v vezniški rabi, v zvezi če že Naj gredo, če ~ hočejo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.