kímavec -vca m (í) - 1. slabš. kdor nekritično, neprizadeto ali iz strahu pritrjuje vsemu: nisem kimavec, to veš; sem zoper njega in njegove kimavce; tisti večni kimavci
- 2. star. september: dne 4. kimavca 1844
poberúh -a m (ū) zastar. september: poberuh in kozoprsk
septêmbrski -a -o prid. (é) nanašajoč se na september: hladno septembrsko jutro / septembrska dela na poljih