cevozóbec -bca m (ọ̑)
zool. afriški sesalec s cevastim rilcem, ki se hrani s termiti, Orycteropus:
delfín -a m (ȋ)
1. ribi podoben morski sesalec z velikim kljunastim gobcem: delfini sledijo ladjam; delfini so se poganjali iz vode
2. šport. prsno plavanje, pri katerem se plavalec izmenoma potaplja in dviga na površje: plavati delfina
dúgong -a m (ȗ)
zool. velik rastlinojedi morski sesalec s topim gobcem, Dugong: avstralski, rdečemorski dugong
glodávec -vca in glodálec -lca [glodau̯ca] m (ȃ)
sesalec, ki ima štiri sekalce podaljšane: škodljivi glodavci
hrčíca -e ž (í) zool. majhen močvirski sesalec z dolgim rilčkom in čopastim repom; mala rovka
kít1 -a m (ȋ)
največji, ribi podoben morski sesalec z vretenastim telesom in zakrnelimi zadnjimi končinami: pomagati nasedlemu kitu; opazovanje kitov; vrste kitov; kiti in delfini / ko so kita zadeli s harpuno, je potopil čoln; lov na kite je danes večinoma prepovedan
♦ zool. grenlandski kit ki ima belkasto sivo progo na korenu repa, Balaena mysticetus; sinji kit do 34 m dolg, zgoraj jekleno, spodaj svetlo siv kit, Balaenoptera musculus; vosati ali brezzobi kiti ki imajo namesto zob dve vrsti poroženelih kožnih gub, Mystacoceti; zobati kiti ki imajo v ustih stožčaste zobe, Odontoceti; kit ubijalec roparski delfin črno-bele barve z izrazito trikotno hrbtno plavutjo, dolg do 9 m, Orcinus orca
kljunáš -a m (á)
zool. sesalec s kljunom in ploščatim repom, Ornithorhynchus anatinus: avstralski kljunaš; gnezdo kljunaša
koála -e ž (ȃ)
zool. medvedu podoben rastlinojedi avstralski sesalec, Phascolarctus cinereus: mladiči koale; kenguruji in koale / plišasta koala / medvedek koala
kònj kônja m, mest. ed. kônju in kónju, rod. mn. kónj tudi kônjev, mest. mn. kônjih tudi kónjih (ȍ ó) 1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom, zlasti za ježo in vprego: konj ga je brcnil;
konj bije s kopiti ob tla;
konja sta hrzala, prhala in se vzpenjala;
voz so vlekli štirje konji;
konja brzdati, krtačiti, osedlati, podkovati;
zajahali so konje;
z bičem udariti po konju;
bel, rjav konj;
rezgetanje konj;
gara kot konj;
je močna kot konj;
bil je vedno na cesti kot fijakarski konj / ta konj brca in grize / bos konj brez podkev, nepodkovan; bosanski konj majhne rasti, uporaben zlasti za prenašanje tovorov; čistokrven, dirkalni konj; jahalni konj primeren, izurjen za jahanje; poštni konj; ima tovornega konja; pren., ekspr. skozi predor drvi železni konj // igrača v obliki konja: deček je jahal lesenega konja / gugalni konj 2. slabš. velik, neroden človek: si pa res konj / kot psovka glej, kam stopiš, konj 3. šah. šahovska figura, ki se polaga na polje za dve mesti naprej in eno vstran; skakač: vzeti damo s konjem;
vrednost konja 4. šport. telovadno orodje z ročaji ali brez njih za gimnastične vaje, preskoke: skakati čez konja / konj na šir postavljen pri gimnastičnih vajah počez
● ekspr. beseda ni konj reči, prositi, vprašati še ni nič hudega; podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake; pog. delati iz muhe konja močno pretiravati; ekspr. biti na konju uspeti, doseči cilj
♦ vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; belgijski konj konj belgijske pasme; hladnokrvni konj konj težje pasme, ki se uporablja za delo; polnokrvni konj konj angleške ali arabske pasme ali njun križanec; zool. nilski ali veliki povodni konj v vodi živeči sesalec z vretenastim trupom in zelo velikim gobcem, Hippopotamus amphibius
kŕt -a m (ȓ r̄)
manjši sesalec s črnim kožuhom in lopatasto razširjenima sprednjima nogama, ki živi pod zemljo: gredico so razrili krti; zakopan je v knjige kot krt / na vrtu rije krt
lamantín -a m (ȋ)
zool. v morju in rekah živeči rastlinojedi sesalec z okroglim lopatastim repom, Trichechus:
lenívec -vca m (ȋ) 1. zool. sesalec z gosto dlako, ki živi na drevju v južnoameriških pragozdovih, tako da se obeša na veje, Bradypus: triprsti lenivec 2. len človek: ne podpirajte lenivcev 3. nar. zahodno lenobnost, lenoba: na topli peči ga je obšel lenivec
♦ pal. orjaški lenivec v pleistocenu izumrli južnoameriški sesalec slonove velikosti
lêopard in léopard tudi leopárd -a m (ȇ; ẹ̑; ȃ)
velika, panterju podobna, rumenkasta, črno lisasta zver, ki živi v Afriki in Aziji: krvoločen leopard; samica leoparda; lev, tiger in leopard
♦ zool. morski leopard velikemu tjulnju podoben morski sesalec z močnimi čeljustmi, ki živi zlasti ob obalah Antarktike, Hydrurga Leptonyx; zool. snežni leopard velika visokogorska himalajska zver z gosto dolgo dlako, Uncia uncia
lèv3 lêva tudi léva m (ȅ ē, ẹ̄)
1. v Afriki živeča zver, katere samec ima veliko glavo in košato grivo: lev rjove; krotilec levov; lov na leve; lev in levinja; boril, branil se je kakor lev; hraber kot lev / pred vhodom stojita dva kamnita leva
● beneški lev ali lev sv. Marka podoba leva kot simbol beneške republike; publ. tam je nekoč vladal britanski lev Angleži, Britanci
2. kdor je rojen v astrološkem znamenju leva: levu ni všeč, če se mora podrejati avtoriteti drugega; on je pravi lev
● rojen je v znamenju leva v času od 23. julija do 23. avgusta
3. ekspr. hraber, neustrašen, junaški moški: on ni lev, pač pa lisjak; v boju je bil lev; ni se upal spoprijeti se s takim levom
4. ekspr., navadno s prilastkom moški, ki po lastnostih, zaželenih za področje njegovega udejstvovanja, presega druge: v mladih letih je bil velik lev; lev družabnih prireditev / gledališki lev; modni, promenadni, salonski lev
♦ astron. Lev peto ozvezdje živalskega kroga; film. zlati lev priznanje za najboljši film mednarodnega festivala v Benetkah; pal. jamski lev levu podobna izumrla zver iz mlajše ledene dobe; zool. morski lev velik morski sesalec, podoben tjulnju, Otaria flavescens
lúskavec -vca m (ú)
zool. kuščarju podoben sesalec, ki ima telo pokrito z roženimi luskami, Manis: luskavci in pasavci
♦ pal. izumrlo drevo iz karbona z luskavim lubjem, Lepidodendron
mastodónt in mastodón -a m (ọ̑)
1. pal. izumrli slonu podoben sesalec iz mlajše terciarne in začetka ledene dobe: odkriti ostanke mastodonta
2. ekspr. kar je pretirano veliko, nepraktično, neskladno, zlasti stavba: železarski mastodonti so zadušili mesto; nakupovalni, trgovski mastodonti / gospodarski, medijski mastodont
mêdved -éda m (é ẹ́)
1. zver z gostim kožuhom in močnimi kratkimi nogami: medved brunda, lomasti, ekspr. hlača po gozdu; medved se je postavil na zadnje noge; ujeti medveda; medved v brlogu; lov na medvede; močen kakor medved; hodi kot medved / medved pleše; voditi medveda po svetu
2. igrača, ki predstavlja medveda: kamor gre, nese s seboj svojega medveda
3. ekspr. močen, okoren, navadno dobrodušen človek: zanimiv par sta, ona drobižek, on pa tak medved / ne bodi no tak medved
● ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu ne razpolagaj s stvarjo, ki je še nimaš; pog. tristo (kosmatih) medvedov, kako si trmast izraža podkrepitev trditve; pog. tolkel sem kot tristo medvedov zelo, močno
♦ astron. Mali medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; Veliki medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; film. zlati medved priznanje za najboljši film berlinskega festivala; pal. jamski medved izumrli medved iz mlajše ledene dobe; zool. beli ali severni medved ki ima med prsti plavalno kožico in živi okrog Severnega ledenega morja, Thalarctos maritimus; morski medved sesalec z gostim kožuhom in nogami, ki so spremenjene v plavuti, Arctocephalus; rjavi medved ki se hrani pretežno z rastlinsko hrano in ima rjav kožuh, Ursus arctos; sivi medved grizli
medvédek -dka m (ẹ̑)
1. manjšalnica od medved: razposajen medvedek; medvedka in medvedki / otr. v živalski vrt greva gledat medvedke medvede
2. igrača, ki predstavlja medveda: za rojstni dan je otrok dobil medvedka; igrati se z medvedkom
3. nav. mn. najmlajši član taborniške organizacije: na taborjenje je odšlo precej medvedkov in čebelic
♦ zool. medvedek vrečar medvedu podoben rastlinojedi avstralski sesalec, Phascolarctus cinereus
medvédjica -e ž (ẹ̑)
zool. morski sesalec, ki živi v Sredozemskem in Jadranskem morju, Monachus albiventer: opazovati medvedjice; naselitev medvedjic / izginotje, ubijanje medvedjic / sredozemska medvedjica
megatêrij -a m (é)
pal. v pleistocenu izumrli južnoameriški sesalec slonove velikosti, orjaški lenivec:
môrski1 -a -o prid. (ó) nanašajoč se na morje: morski breg, zaliv;
morska obala;
morsko dno / morski valovi; morska voda / morski plankton; morske rastline, ribe; ekspr. morska pošast / morski promet, ribolov / morska ladja; morsko letovišče / morski veter / morski sadeži užitni morski organizmi, razen rib; morska sol / morski ježek majhna morska žival z bodicami, podobna kepi
● ekspr. morski volk morski pes, ki je človeku nevaren; ekspr. morska deklica ženski podobno bajeslovno bitje, ki je od pasu navzdol riba
♦ aer., navt. morska milja dolžinska mera, 1.852 m; bot. dvolistna morska čebulica; morska gorjuša enoletna obmorska rastlina z mesnatimi listi in vijoličastimi ali rožnatimi cveti, Cakile maritima; morska solata zelena alga listaste oblike, Ulva lactuca; morske trave morske rastline s črtalastimi listi, Zostera; geogr. morski preliv ali morska vrata ozek vodni pas, ki veže dve obsežnejši morski kotlini; morski rokav ozek, podolgovat morski zaliv ali preliv; morski tok premikanje površinske morske vode v določeni smeri; morska gladina; geol. morska usedlina v morju odložena kamnina; med. morska bolezen; meteor. morski dim; morski veter veter, ki piha z morja na kopno; pravn. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; morski razbojnik, ropar kdor izvršuje nasilje na odprtem morju v svojo korist; notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; zool. morski golob; morski konjiček majhna riba s cevastim gobcem in konju podobno glavo, Hippocampus; morski lev velik morski sesalec, podoben tjulnju, Otaria flavescens; morski list; morski medved sesalec z gostim kožuhom in nogami, ki so spremenjene v plavuti, Arctocephalus; morski pajek največja jadranska rakovica, Maja squinado; morski psi velike morske ribe hrustančnice z vretenčasto obliko telesa, Selachoidei; morski petelin na morskem dnu živeča riba z velikimi prsnimi plavutmi in veliko koščeno glavo, Dactylopterus volitans; morski prašiček majhen brezrepi glodavec s čokatim telesom, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, Cavia porcellus; morske kače ob obalah tropskih morij živeče strupene kače s telesom, sploščenim proti repu, Hydrophiidae; morske krave; morska lastovica; morske lilije na morskem dnu pritrjeni iglokožci čašastega telesa, Crinoidea; morska lisica morski pes z mečasto podaljšano repno plavutjo, Alopias vulpes; morska mačka do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami, Scyliorhinus; morska mačka dolgorepa opica, ki živi v Afriki; zamorska mačka; morske vetrnice na morskem dnu živeče živali, ki imajo lovke, pokrite z ožigalkami, Actiniaria; morska vidra; morske zvezde na morskem dnu živeči iglokožci s petimi ploščatimi, širokimi kraki, Asteroidea; morsko grozdje; morsko uho polž, ki je brez zavojev, ima obliko latvice in živi v morju, prilepljen na skalnato podlago, Haliotis tuberculatamôrsko prisl.:
morsko modra barva; morsko modra ovratnica
mravljínčar -ja m (ȋ)
nav. mn., zool. južnoameriški brezzobi sesalci z rilčasto glavo in črvastim lepljivim jezikom, Myrmecophagidae: mravljinčarji se hranijo s termiti / mravljinčar vrečar avstralski sesalec s šilasto glavo in dolgim lepljivim jezikom, Myrmecobius fasciatus
mróž -a m (ọ̑)
morski sesalec z velikima okloma in brki, ki živi v severnih polarnih morjih: loviti mrože; mroži in tjulnji / ekspr. kakšne dolge brke ima, pravi mrož
nastávek -vka m (ȃ)
1. odstranljivi del naprave, ki omogoča navadno večnamensko uporabo: dokupiti nastavke; zamenjati nastavek; kovinski, plastični nastavek; sesalec z več nastavki / dimniški nastavek priprava, ki usmerja tok dima v zaželeno smer in preprečuje vdor vetra v dimnik
2. teh. izrastku podoben del na napravi za priključevanje drugih delov ali za oporo: odrezati, navariti nastavek; ulit nastavek / vpenjalni nastavek; nastavek s prirobnico
3. posoda za sadje ali pecivo, z (visoko) nogo, navadno steklena: naložiti sadje na nastavek / prinesla je dva nastavka peciva
4. nav. ekspr. zarodek, zasnova, navadno cveta: nastavki so pozebli; nastavek cvetnega popja / slana lahko škodi dobremu nastavku / cvetni, listni nastavek
// kar je komaj vidno, zaznavno: nastavek brčic / nastavki zob; pren. vse to so nastavki za razvoj v močno osebnost
♦ arhit. oltarni nastavek del nad oltarno mizo kot okras; gastr. kvasni nastavek zmes iz kvasa, vode in moke, ki se uporablja za kvašenje testa; glasb. nastavek položaj ustnic na ustniku pri igranju na pihalo, trobilo; (pevski) nastavek usmerjenost zračnega toka pri tvorbi tona v goltni, ustni in nosni votlini; jezikosl. nastavek položaj govorilnih organov, potreben za tvorbo kakega glasu
netopír -ja m (ī)
miši podoben sesalec, ki je sposoben letati: netopir je sfrfotal iz dupline
♦ zool. netopirji sesalci, ki so sposobni letati, Chiroptera; lesni netopir ki dobro leta in je podnevi v drevesnih duplinah, Nyctalus noctula; nočni netopir s širokimi uhlji, Vespertilio murinus; uhati netopir z dolgimi uhlji in dolgo, ozko letalno mreno, Plecotus auritus
nílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Nil: nilska struga
♦ geogr. nilski katarakti; zool. nilski povodni konj v vodi živeči sesalec z vretenastim trupom in zelo velikim gobcem, Hippopotamus amphibius; nilski krokodil nílsko prisl.:
nilsko zelena barva
nosoróg -a m (ọ̑)
velika žival z zelo debelo kožo in enim ali dvema izrastkoma na glavi: povodni konji in nosorogi
♦ pal. dlakavi nosorog izumrli sesalec z dvema izrastkoma na glavi iz mlajše ledene dobe; zool. afriški ozkousti nosorog z dvema izrastkoma na glavi, živeč v Afriki, Diceros bicornis
okápi -ja m (ȃ)
zool. večji afriški sesalec, podoben žirafi, Ocapia johnstoni: gazele in okapiji
opósum -a m (ọ̑)
1. zool. podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis: loviti oposume
2. pog. krzno te živali: kučma iz oposuma
orjáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na orjake: ima orjaško postavo / voz sta vlekla dva orjaška konja
// ekspr. zelo velik: orjaški človek; orjaški motorji, stroji / udaril ga je s svojo orjaško pestjo / prostor orjaških razsežnosti / orjaške gore, stene zelo visoke
● ekspr. industrija je napredovala z orjaškimi koraki se je zelo hitro razvijala; ekspr. čakajo ga orjaške naloge težke, zelo zahtevne
♦ bot. orjaški dežnik užitna lističasta goba z visokim, votlim betom, Macrolepiota procera; pal. orjaški jelen zelo velik izumrli jelen iz mlajše ledene dobe; orjaški lenivec v pleistocenu izumrli južnoameriški sesalec slonove velikosti; zool. orjaška morska krava sredi prejšnjega stoletja izumrla morska krava, Hydrodamalis gigas
plískavica -e ž (ī) zool. ribi podoben morski sesalec z velikim kljunastim gobcem; delfin: pliskavice so se poganjale iz vode;
kiti in pliskavice
plískavka -e ž (ī) zool. ribi podoben morski sesalec z velikim kljunastin gobcem; delfin: pliskavke sledijo ladjam
podgána -e ž (á)
1. večji, škodljiv glodavec z zelo dolgim repom: uničevati, zatirati podgane; cviljenje podgan / past za podgane
2. nizko ničvreden, malovreden človek: spet je tu ta podgana; nadzornik v rudniku je bil prava podgana / kot psovka izgini, podgana / človeške podgane
● ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; slabš. leteče podgane golobi
♦ zool. črna, siva podgana; podgana vrečarica podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis
povôden -dna -o prid. (ó)
ki je, se nahaja na vodi ali ob vodi: različne povodne trave / povodne živali
♦ etn. povodni mož po ljudskem verovanju moškemu podobno bitje, ki prebiva v vodi; zool. povodni konj v vodi živeči sesalec z vretenastim trupom in zelo velikim gobcem, Hippopotamus amphibius; povodni kos ptica pevka, ki se potaplja in gnezdi v bližini vode, Cinclus cinclus; povodna bolha droben rakec, ki živi v stoječih vodah, Daphnia pulex
prežvekoválec -lca [prežvekovau̯ca tudi prežvekovalca] m (ȃ)
sesalec, ki prežvekuje: govedo je prežvekovalec; želodec prežvekovalcev; mesojede zveri in rastlinojedi prežvekovalci
prežvekoválka -e [prežvekovau̯ka tudi prežvekovalka] ž (ȃ)
sesalec ženskega spola, ki prežvekuje: krava je prežvekovalka
rakún -a m (ȗ)
1. zool. majhnemu medvedu podoben ameriški sesalec, Procyon: rakuni plezajo po drevju
2. krzno te živali: ovratnik iz rakuna
ríba -e ž (í)
1. vodna žival, ki diha s škrgami in se premika s plavutmi: v potoku plavajo ribe; riba se je ujela na trnek; loviti ribe; ploščata, rdečkasta, spolzka riba; gojenje, pogin, predelava rib; jate, vlaki rib; molči, plava kot riba; to potrebujem kot riba vodo zelo; premetaval se je kot riba na suhem, v mreži; gladek, nem, zdrav kot riba / čistiti, otrebiti ribe; peči ribe; konzervirane, sveže, užitne ribe / jesti ribe; pog. iti v gostilno na ribe / akvarijske, morske, rečne, sladkovodne ribe; leteče ribe z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, ki se lahko premikajo, letajo nad vodno gladino / kit je največja morska riba morski sesalec
2. ekspr., navadno s prilastkom oseba, ki ima v kaki organizaciji, dejavnosti, zlasti negativni, pomen, vlogo, kot jo določa prilastek: pri kontroli so ujeli nekaj mednarodnih rib; velike ribe se obdavčenju izognejo
3. meso z zunanjega dela govejega plečeta brez kosti: razrezati ribo v zrezke / plečna riba
// meso s svinjskega hrbta brez kosti: pripraviti ribo kot pečenko
4. kdor je rojen v astrološkem znamenju rib: ribe so intuitivne in optimistične; samske, vezane ribe
● rojen je v znamenju ribe v času od 19. februarja do 20. marca; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat in ribam gost je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat in ribam gost bi umrli, se ubili; ekspr. to je mrzlokrvna riba (spolno) hladna ženska; ekspr. kakšna računarska riba si hladen, brezčustven človek; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo, v vodi ugodno, prijetno; riba mora plavati (trikrat: v vodi, v olju in v vinu) kadar se jedo ribe, se pije vino; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi
♦ astron. Ribi dvanajsto ozvezdje živalskega kroga; etn. riba faronika po ljudskem verovanju bitje v obliki ribe, ki nosi na hrbtu svet; gastr. bela riba morska riba boljše vrste; plava riba morska riba navadno slabše vrste; rib. ribe prijemajo; tisk. riba znak, črka neustreznega tipa v stavku; zool. električne ribe ribe, ki v telesu ustvarjajo električno napetost; riba selivka riba, ki se ob drsti seli
rôvka -e ž (ȏ)
miši podoben sesalec z zelo ostrimi zobmi: krti in rovke
♦ zool. mala rovka majhen močvirski sesalec z dolgim rilčkom in čopastim repom, Sorex minutus
sesálec -lca [səsau̯ca in sesau̯ca tudi səsalca in sesalca] m (ȃ)
1. žival, ki v mladosti sesa: proučevati sesalce; značilnosti sesalcev
♦ zool. sesalci toplokrvne, z dlako pokrite živali, katerih samice imajo mlečne žleze in navadno kotijo žive mladiče, Mammalia; nižji, višji sesalci
2. električni aparat za sesanje prahu: vključiti sesalec / sesalec za prah
slòn slôna m (ȍ ó)
1. zelo velika žival z okloma in trobcem: slon trobi; odrasel slon; čreda slonov; slon in slonica; lomastiš kot slon
● pog. delati iz komarja, muhe slona močno pretiravati; kožo ima debelo kot slon neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden
♦ zool. afriški slon večji slon z velikimi uhlji, štirimi prsti na sprednjih in tremi na zadnjih nogah, Loxodonta africana; indijski slon manjši slon z majhnimi uhlji, s petimi prsti na sprednjih in štirimi na zadnjih nogah, Elephas maximus; morski slon velikemu tjulnju podoben morski sesalec s kratkim debelim rilcem, Mirounga
2. ekspr. velik, neroden človek: ta slon bo vse podrl
svínjka2 -e ž (í)
1. nar. vzhodno manjšalnica od svinja: enoletna, mlada svinjka
2. zool., v zvezi podzemna ali podzemska svinjka manjšemu krepkemu mravljinčarju podoben afriški žužkojedi sesalec, Orycteropus afer: podzemna svinjka razdira termitnjake; brlog podzemne svinjke
ščétka -e ž (ẹ̑) manjša priprava za čiščenje in gladenje iz šopov ščetin, žic, vstavljenih v lesen, plastičen hrbet: očistiti s ščetko;
mehka, trda ščetka / zobna ščetka; ščetka za nohte / sesalec s ščetkami za čiščenje knjig, sten // krtača: loščilna, žična ščetka; ščetka za odstranjevanje blata
● ekspr. v ščetko pristriženi brki zelo na kratko, tako da stojijo pokonci
♦ čeb. prvi členek stopalca zadnjih nog z dlačicami, s katerimi čisti čebela s telesa cvetni prah; elektr. prevodnik, ki vzdržuje električno zvezo med nepremičnimi in gibljivimi deli stroja, aparata; lov. šop temnejše, grobe dlake na zunanji strani zadnjih nog srnjadi
šíbek stil. šibák šíbka -o stil. -ó prid., šibkêjši (í ȃ í) 1. ki ima majhno telesno moč, odpornost: šibek, onemogel človek;
šibek otrok, starec;
ozdravel je, toda bil je zelo šibek / v noge, v nogah je še šibek // ki ima majhno sposobnost prenašati duševne napore: moralno šibek človek; v sebi je dvomeč in šibek / šibek značaj 2. ki po splošni (telesni) razvitosti ne dosega navadne stopnje: šibek prsni koš;
sesalec s šibkim zobovjem / biti šibke postave, rasti / šibke veje 3. ki dosega nizko stopnjoa) glede na delovanje ali dejavnost: šibek grelec, motor;
šibka žarnica b) glede na učinek, posledico: šibek ogenj;
šibek veter;
sonce je še šibko c) glede na čutno zaznavnost: šibek glas;
šibka svetloba č) glede na intenzivnost: šibka narodna zavest;
šibko upanje / šibke možnosti za uspeh majhne; šibka volja d) glede na izrazne sposobnosti: šibek roman;
šibek talent / izpovedno šibek 4. ki ne dosega zadovoljive stopnjea) glede na določen razpon: številčno šibek zbor;
biti šibkega zdravja;
šibko znanje / šibka vidljivost majhna; šibka zasedenost dvorane slabab) glede na kak kriterij, normo, zahtevo: socialno šibki sloji;
biti šibek v angleščini, matematiki 5. ki ima majhno mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: šibka država;
šibka vojska / šibek vladar; šibka industrija 6. v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: rad pije šibek čaj;
šibka kava;
šibko vino 7. elektr., v zvezi šibki tok uporaba električne energije za prenos informacij in izdelava naprav, elementov, ki to omogočajo: tehnika šibkega toka / strokovnjak za šibki tok
● ekspr. šibki spol ženske; ekspr. vsa stvar stoji na šibkih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. to je njegova šibka točka slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi; zastar. do vasi je šibko uro hodá slabo
♦ lit. šibka cezura cezura za nepoudarjenim zlogomšíbko stil. šibkó prisl.:
žarnica šibko sveti; kričal je vedno šibkeje; sam.: izkoriščali so vdove, sirote in šibke; skrb za socialno šibke
tapír -ja m (í)
zool. v tropskih pragozdovih živeči sesalec z dolgim gobcem, Tapirus: kopito tapirja / indijski tapir
tjúlenj -lnja tudi -a m (ū)
morski sesalec z gosto dlako, vretenastim telesom in nogami, spremenjenimi v plavuti: tjulnji, mroži in kiti / lov na tjulnje
♦ zool. navadni tjulenj z okroglo glavo in temnimi lisami na hrbtni strani, Phoca vitulina
vréčar -ja m (ẹ̑)
1. nav. mn., zool. sesalci, katerih samice imajo trebušno vrečo, Marsupialia: avstralski vrečarji; kenguru in drugi vrečarji
♦ zool. medvedek vrečar medvedu podoben rastlinojedi avstralski sesalec, Phascolarctus cinereus; mravljinčar vrečar avstralski sesalec s šilasto glavo in dolgim lepljivim jezikom, Myrmecobius fasciatus; volk vrečar volku podoben avstralski sesalec, katerega samica ima trebušno vrečo, Thylacinus cynocephalus
2. ekspr. kdor na prostem prenočuje v spalni vreči: vrečarji so prenočevali po travnikih in zelenicah; sprejeti vrečarje v kamp
vréčarica -e ž (ẹ̑)
zool., v zvezah: kune vrečarice kuni podobni avstralski sesalci z navadno lisastim kožuhom, katerih samice imajo trebušno vrečo, Dasyurinae; podgana vrečarica podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis