cúcelj -clja m (ú) gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: navaditi se na cucelj;
otrok pije iz stekleničke s cucljem / pog. vleči cucelj sesati cucelj ali piti po njem; ovčko so vzredili po cuclju vzredili so jo tako, da so ji dajali piti iz stekleničke s cucljem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
črpálka -e ž (ȃ) priprava za sesanje ali potiskanje tekočin, plinov: črpalka črpa, deluje;
vodna črpalka na električni pogon;
črpalka za gorivo / motorna, ročna črpalka
♦ strojn. batna črpalka; vakuumska, zračna črpalka // navadno v zvezi z bencinski stavba s črpalnimi napravami za oskrbovanje z gorivi in mazivi: pripeljal je na bencinsko črpalko / pog. v počitnicah je delal na črpalki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
dúda1 -e ž (ȗ) gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: piti po dudi;
otrok z dudo v ustih / pog. vleči dudo sesati dudo ali piti po njej // navaditi srnico na dudo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
havstórij -a m (ọ́) bot. rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih, sesalni organ
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
liposúkcija -e ž (ú) lepotna operacija, pri kateri se odstranjuje, izsesava maščobno tkivo: kirurška liposukcija; ultrazvočna liposukcija; V Evropi je vsak dan opravljenih več kot 1500 liposukcij, kar kaže na velik potencial nove storitve in na hitro rastoči trg E ← agl. liposuction iz gr. lípos 'maščoba' + lat. sūctiō 'sesanje' iz sūgere 'sesati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
obloústka -e ž (ȗ) nav. mn., zool. živali z okroglim, za sesanje prilagojenim gobcem z velikim številom zob in hrbtno struno, Cyclostomata: ribe in obloustke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
razváda -e ž (ȃ) slaba, neprimerna navada: sesanje prsta je pogosta otroška razvada;
skušal se je znebiti stare razvade;
grde razvade;
pivska razvada / nohte grize iz razvade
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
sesálec -lca [səs-u̯c in ses-u̯c tudi səs-lc in ses-lc] m (ȃ) - 1. žival, ki v mladosti sesa: proučevati sesalce; značilnosti sesalcev
♦ zool. sesalci toplokrvne, z dlako pokrite živali, katerih samice imajo mlečne žleze in navadno kotijo žive mladiče, Mammalia; nižji, višji sesalci - 2. električni aparat za sesanje prahu: vključiti sesalec / sesalec za prah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
sesálen -lna -o [səs in ses] prid. (ȃ) nanašajoč se na sesanje: sesalni gibi ustnic / sesalna moč sesalnika; sesalna in izpušna odprtina
♦ bot. sesalni organ rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih; elektr. sesalna cevka cevka, skozi katero se izsesa zrak iz žarnice ali se žarnica napolni s plinom; navt. sesalni bager naprava za čiščenje in poglabljanje plovnih poti s sesanjem; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja; strojn. sesalni gib gib, med katerim potiska zunanji tlak tekočino, plin v valj batnega stroja; sesalni ventil ventil, skozi katerega doteka tekočina v valj batne črpalke ali motorja; sesalna cev cev, po kateri doteka tekočina k stroju zaradi nižjega tlaka, kot je v okolici; teh. sesalna višina višinska razlika med gladino tekočine, ki se črpa, in črpalko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
sesálka -e [səs-u̯k in ses-u̯k tudi səs-lk in ses-lk] ž (ȃ) stroj ali naprava za sesanje tekočin, plinov: izsesati tekočino s sesalko / vodna, zračna sesalka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
sesálnik -a [səs in ses] m (ȃ) električni aparat za sesanje prahu: vključiti sesalnik;
posesati tla s sesalnikom / sesalnik za prah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
sesálo -a [səs in ses] s (á) - 1. zool. cevast organ nekaterih žuželk za sesanje hrane: čebela srka medičino s sesalom; sesalo in grizalo
- 2. redko sesalka: izčrpati vodo s sesalom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
sesánje -a [səs in ses] s (ȃ) glagolnik od sesati: doba sesanja / sesanje palca / sesanje prahu; priprava za sesanje plinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
sèsen -sna -o in sesèn -snà -ò in -ó in sêsen in sésen -sna -o [prva in druga oblika səs] prid. (ə̄; ə̏ ȁ; ē; ẹ̑) - 1. nanašajoč se na sesanje: sesna priprava / sesna bradavica
- 2. ki je v starosti, ko še sesa: sesni mladič; sesno tele
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.