eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
čistílnik čistílnika samostalnik moškega spola [čistílnik] 1. naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilec 1.1. naprava, priprava za odstranjevanje neželenih snovi, primesi; SINONIMI: čistilec
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
medičína medičíne samostalnik ženskega spola [medičína] iz čebelarstva sladka tekočina, ki se izloča iz cvetnih in izvencvetnih žlez medovitih rastlin in jo čebele nabirajo ter predelujejo v med
ETIMOLOGIJA: ↑medica
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
cúcelj -clja m (ú)
gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: navaditi se na cucelj; otrok pije iz stekleničke s cucljem / pog. vleči cucelj sesati cucelj ali piti po njem; ovčko so vzredili po cuclju vzredili so jo tako, da so ji dajali piti iz stekleničke s cucljem
črpálka -e ž (ȃ)
priprava za sesanje ali potiskanje tekočin, plinov: črpalka črpa, deluje; vodna črpalka na električni pogon; črpalka za gorivo / motorna, ročna črpalka
♦ strojn. batna črpalka; vakuumska, zračna črpalka
// navadno v zvezi z bencinski stavba s črpalnimi napravami za oskrbovanje z gorivi in mazivi: pripeljal je na bencinsko črpalko / pog. v počitnicah je delal na črpalki
dúda1 -e ž (ȗ)
gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: piti po dudi; otrok z dudo v ustih / pog. vleči dudo sesati dudo ali piti po njej / navaditi srnico na dudo
havstórij -a m (ọ́)
bot. rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih, sesalni organ:
obloústka -e ž (ȗ)
nav. mn., zool. živali z okroglim, za sesanje prilagojenim gobcem z velikim številom zob in hrbtno struno, Cyclostomata: ribe in obloustke
razváda -e ž (ȃ)
slaba, neprimerna navada: sesanje prsta je pogosta otroška razvada; skušal se je znebiti stare razvade; grde razvade; pivska razvada / nohte grize iz razvade
sesálec -lca [səsau̯ca in sesau̯ca tudi səsalca in sesalca] m (ȃ)
1. žival, ki v mladosti sesa: proučevati sesalce; značilnosti sesalcev
♦ zool. sesalci toplokrvne, z dlako pokrite živali, katerih samice imajo mlečne žleze in navadno kotijo žive mladiče, Mammalia; nižji, višji sesalci
2. električni aparat za sesanje prahu: vključiti sesalec / sesalec za prah
sesálen -lna -o [səsalən in sesalən] prid. (ȃ)
nanašajoč se na sesanje: sesalni gibi ustnic / sesalna moč sesalnika; sesalna in izpušna odprtina
♦ bot. sesalni organ rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih; elektr. sesalna cevka cevka, skozi katero se izsesa zrak iz žarnice ali se žarnica napolni s plinom; navt. sesalni bager naprava za čiščenje in poglabljanje plovnih poti s sesanjem; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja; strojn. sesalni gib gib, med katerim potiska zunanji tlak tekočino, plin v valj batnega stroja; sesalni ventil ventil, skozi katerega doteka tekočina v valj batne črpalke ali motorja; sesalna cev cev, po kateri doteka tekočina k stroju zaradi nižjega tlaka, kot je v okolici; teh. sesalna višina višinska razlika med gladino tekočine, ki se črpa, in črpalko
sesálka -e [səsau̯ka in sesau̯ka tudi səsalka in sesalka] ž (ȃ)
stroj ali naprava za sesanje tekočin, plinov: izsesati tekočino s sesalko / vodna, zračna sesalka
sesálnik -a [səsalnik in sesalnik] m (ȃ)
električni aparat za sesanje prahu: vključiti sesalnik; posesati tla s sesalnikom / sesalnik za prah
sesálo -a [səsalo in sesalo] s (á) 1. zool. cevast organ nekaterih žuželk za sesanje hrane: čebela srka medičino s sesalom;
sesalo in grizalo 2. zastar. sesalka: izčrpati vodo s sesalom
sesánje -a [səsanje in sesanje] s (ȃ)
glagolnik od sesati: doba sesanja / sesanje palca / sesanje prahu; priprava za sesanje plinov
sèsen -sna -o in sesèn -snà -ò in -ó in sêsen in sésen -sna -o [prva in druga oblika səsən] prid. (ə̄; ə̏ ȁ; ē; ẹ̑)
1. nanašajoč se na sesanje: sesna priprava / sesna bradavica
2. ki je v starosti, ko še sesa: sesni mladič; sesno tele
timer -ja [tájmer] m (á) elektronska priprava, ki vklaplja, izklaplja določeno funkcijo ali celotno napravo; časovnik: timer za prižiganje luči in snemanje;
timer za vlaženje zemlje;
robotski sesalnik z vgrajenim timerjem za samodejno sesanje
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
sesáti -ám [sə in se] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; sesánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ kost; ~ zrak; knj. pog., poud. sesati komu kaj ~ komu kri |brezobzirno ga izkoriščati|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
črpálka -e
ž priprava za sesanje ali potiskanje tekočin, plinov
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: bencinska črpalka
dúda -e
ž gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje
sesálka -e
ž stroj ali naprava za sesanje tekočin, plinov
sesálnik -a
m električni aparat za sesanje prahu
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
cécanje -a s sesanje: s cécanjom AI 1878, 29
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
sesanje (sesanje, sisanje) samostalnik srednjega spola
sisanje samostalnik srednjega spolaGLEJ: sesanje
Farmacevtski terminološki slovar
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
cucelj ► ˈcucėl’ -cl’a m
pumpa ► ˈpuːmpa -e ž
sesanje ► saˈsaːn’e -a s
Število zadetkov: 30