Tiskanje

cécanje -a s sesanje: s cécanjom AI 1878, 29

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

cúcelj -clja m (ú)
gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: navaditi se na cucelj; otrok pije iz stekleničke s cucljem / pog. vleči cucelj sesati cucelj ali piti po njem; ovčko so vzredili po cuclju vzredili so jo tako, da so ji dajali piti iz stekleničke s cucljem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

cucelj ► ˈcucėl’ -cl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

čistílnik čistílnika samostalnik moškega spola [čistílnik]

1.

naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilec

1.1.

;

SINONIMI:

čistilec

ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

črpálka -e ž (ȃ)
priprava za sesanje ali potiskanje tekočin, plinov: črpalka črpa, deluje; vodna črpalka na električni pogon; črpalka za gorivo / motorna, ročna črpalka
♦ strojn. batna črpalka; vakuumska, zračna črpalka
// navadno v zvezi z bencinski stavba s črpalnimi napravami za oskrbovanje z gorivi in mazivi: pripeljal je na bencinsko črpalko / pog. v počitnicah je delal na črpalki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

črpálka -e ž

priprava za sesanje ali potiskanje tekočin, plinov

SINONIMI:

zastar. črpalnica, knj.izroč. črpalo, neknj. pog. pumpa

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

bencinska črpalka

GLEJ ŠE: tlačilka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

dẹ́te -ta s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

dúda1 -e ž (ȗ)
gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: piti po dudi; otrok z dudo v ustih / pog. vleči dudo sesati dudo ali piti po njej / navaditi srnico na dudo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

dúda -e ž

gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje

SINONIMI:

cucelj, knj.izroč. cucalo, ekspr. cuceljček, otr. dudica, otr. dudka, ekspr. dudlja, knj.izroč. moslja, zastar. sesek

GLEJ ŠE: hraniti2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

havstórij -a m (ọ́)
bot. rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih, sesalni organ:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

medičína medičíne samostalnik ženskega spola [medičína]

iz čebelarstva sladka tekočina, ki se izloča iz cvetnih in izvencvetnih žlez medovitih rastlin in jo čebele nabirajo ter predelujejo v med

ETIMOLOGIJA: ↑medica

obloústka -e ž (ȗ)
nav. mn., zool. živali z okroglim, za sesanje prilagojenim gobcem z velikim številom zob in hrbtno struno, Cyclostomata: ribe in obloustke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

orálna kápsula -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pumpa ► ˈpuːmpa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

razváda -e ž (ȃ)
slaba, neprimerna navada: sesanje prsta je pogosta otroška razvada; skušal se je znebiti stare razvade; grde razvade; pivska razvada / nohte grize iz razvade

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

sesálec -lca [səsau̯ca in sesau̯ca tudi səsalca in sesalca] m (ȃ)
1. žival, ki v mladosti sesa: proučevati sesalce; značilnosti sesalcev
♦ zool. sesalci toplokrvne, z dlako pokrite živali, katerih samice imajo mlečne žleze in navadno kotijo žive mladiče, Mammalia; nižji, višji sesalci
2. električni aparat za sesanje prahu: vključiti sesalec / sesalec za prah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

sesálen -lna -o [səsalən in sesalən] prid. (ȃ)
nanašajoč se na sesanje: sesalni gibi ustnic / sesalna moč sesalnika; sesalna in izpušna odprtina
♦ bot. sesalni organ rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih; elektr. sesalna cevka cevka, skozi katero se izsesa zrak iz žarnice ali se žarnica napolni s plinom; navt. sesalni bager naprava za čiščenje in poglabljanje plovnih poti s sesanjem; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja; strojn. sesalni gib gib, med katerim potiska zunanji tlak tekočino, plin v valj batnega stroja; sesalni ventil ventil, skozi katerega doteka tekočina v valj batne črpalke ali motorja; sesalna cev cev, po kateri doteka tekočina k stroju zaradi nižjega tlaka, kot je v okolici; teh. sesalna višina višinska razlika med gladino tekočine, ki se črpa, in črpalko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

sesálka -e [səsau̯ka in sesau̯ka tudi səsalka in sesalka] ž (ȃ)
stroj ali naprava za sesanje tekočin, plinov: izsesati tekočino s sesalko / vodna, zračna sesalka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

sesálka -e ž

stroj ali naprava za sesanje tekočin, plinov

SINONIMI:

redk. sesalo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

sesálnik -a [səsalnik in sesalnik] m (ȃ)
električni aparat za sesanje prahu: vključiti sesalnik; posesati tla s sesalnikom / sesalnik za prah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

sesálnik -a m

električni aparat za sesanje prahu

SINONIMI:

sesalni stroj, sesalec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

sesálo -a [səsalo in sesalo] s (á)
1. zool. cevast organ nekaterih žuželk za sesanje hrane: čebela srka medičino s sesalom; sesalo in grizalo
2. zastar. sesalka: izčrpati vodo s sesalom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

sesánje -a [səsanje in sesanje] s (ȃ)
glagolnik od sesati: doba sesanja / sesanje palca / sesanje prahu; priprava za sesanje plinov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

səsȃnje, n. das Saugen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

sesanje (sesanje, sisanje) samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

sesanje ► saˈsaːn’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

sesáti -ám [sə in se] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; sesánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ kost; ~ zrak; knj. pog., poud. sesati komu kaj ~ komu kri |brezobzirno ga izkoriščati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

sèsen -sna -o in sesèn -snà -ò in -ó in sêsen in sésen -sna -o [prva in druga oblika səsən] prid. (ə̄; ə̏ ȁ; ē; ẹ̑)
1. nanašajoč se na sesanje: sesna priprava / sesna bradavica
2. ki je v starosti, ko še sesa: sesni mladič; sesno tele

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

sisanje samostalnik srednjega spola

GLEJ: sesanje

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

timer -ja [tájmer] m (á)
elektronska priprava, ki vklaplja, izklaplja določeno funkcijo ali celotno napravo; časovnik: timer za prižiganje luči in snemanje; timer za vlaženje zemlje; robotski sesalnik z vgrajenim timerjem za samodejno sesanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.