gornják, m. 1) der Oberländer, der Bergbewohner, C.; — 2) der von den Gebirgen her wehende Wind, der Bergwind, Cig.; der Nordwind, C.; der Westwind, Jarn.; gọ̑rnjak: sivi sever, mrzli zdolec, suhi gornjak, Saleška dol.-Kres (IV. 404.); — 3) kdor je gornico ali gornino plačeval (pred 1848. l.), Valj. (Rad); — 4) gọ̑rnjak, gornji del kake reči, Valj. (Rad); — der Oberschlusssatz (propositio praemissa maior), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

polnoč [pȏu̯nočnepopoln podatek pou̯nočȋ] samostalnik ženskega spola
  1. polnoč
  2. sever

PRIMERJAJ: polnočni

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

polnoč -i ž 1. polnoč: do polnozhi rod. ed. pleshemo, inu kratik zhaſs tribamo ǀ v'Faraushi ſo vſeskuſi dobre vole, inu de zhes polnozhi tož. ed. (?) pyanzhvajo ǀ s'jutro pred ſario, o poldan, pruti vezheru, inu o polnozhi mest. ed. ǀ Samſon ſe prebudij ob polnozhi mest. ed. ǀ ſim shlishal, de ob pounozhi mest. ed. ſo k' juternizam sgonili ǀ molituo opravi, ter gre pozhivat, pruti polinozhi mest. ed. ǀ ob pulnozhi mest. ed. je bil shal proſſit 2. sever: te shteri ſtrani tiga ſvejta pomenio te shteri ſtany teh ludy … Polnuzh im. ed. pomeni ta reuni ſtan teh vbogih, kateri v' umraku tiga bushtva, inu terplejna morio shiveti ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri, ali urat, try leteh urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu, try pruti ſonzhnimu ſahodu, try pruti poldnevu, try pruti pol nozhi daj. ed. → noč

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

sevar [sẹ́var sẹ́varja] (sever) samostalnik moškega spola

južni, jugovzhodni veter

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

sẹ́ver, -rja, m. der Nordwind; mrzli s. brije; — der Norden; proti severju; Od severja pride Na njega vihar, Vod. (Pes.); — sẹ́ver, -vera, kajk.-Valj. (Rad); sẹ́vər, -vra, Mik., C., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

sèver -vra m sever: Ino potejpaliſze bodo .. i od ſzevra do ſzuncsenoga ſzhoda drkali bodo KŠ 1754, 4b; ſzo bilá od ſzevra trouja vráta KŠ 1771, 805

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Sèver -a m Sever: Nacsi: Szever Miháo Zvanecsa KŠ 1754, 3b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Severus -a m osebno lastno ime Sever: Ceſsar Severus im. ed. ſvoi materi Mammei ǀ Montanus je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco. Severus im. ed. skuſi Philomeno ǀ kakor nam poterdi ſeverus im. ed. Sulpitius ǀ pravi S. Seuerus im. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Hkauzij s. Severuſa tož. ed. 1. Sevêr Aleksánder, lat. Severus Alexander, rimski cesar (222–235) 2. Verjetno je mišljen Sevêr iz Antióhije (umrl 538), sprva menih, nato oporečnik. 3. Sulpícij Sevêr, lat. Sulpicius Severus (pribl. 360–pribl. 420/425), pisec, hagiograf 4. Sv. Sevêr Ravénski (4. stol.), zavetnik tkalcev, predilcev, pletilcev in klobučarjev

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

síčati, -ím, vb. impf. zischen; kača siči, Cig.; sausen: burja siči, Z.; sever siči, Danj. (Posv. p.); — sausend fliegen, C.; — zischend spritzen oder sprudeln, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Vànačaj tudi Vànečaj -a m Vanečki: cſi vö vzemem Vanacsaj Mihála [Mihal Sever z Vaneče] BKM 1789, 3b; zvün Vanecsaj Mihála KŠ 1754, 3b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Število zadetkov: 10