Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
brkljárnica -e ž (ȃ) zastar. shramba za stare, nerabne stvari; ropotarnica: v mračni brkljarnici so bili razmetani polomljeni stoli
búnker -ja m (ū) 1. manjša vojaška obrambna utrdba: zavzeti bunker;
jurišati na bunker;
betonski bunker;
strelna lina v bunkerju / mitralješki bunker // skrivališče ali zaklonišče v zemlji: izkopati si bunker; skrivati se po bunkerjih; spraviti mast v bunker; vhod v bunker 2. pog. tesen, temen prostor za kaznovane jetnike, zapornike; temnica: vrgli so ga v bunker 3. shramba za premog, rudo, cement: v cementarni gradijo nov bunker
● film. žarg. film gre v bunker je vzet z repertoarja, shranjen
depó -ja m (ọ̑) prostor, v katerem se kaj shrani, uskladišči za določen čas; skladišče, shramba: arhivski, muzejski depo;
depo hrane, rezervne opreme, premoga // v tem prostoru shranjeni predmeti: vrednost celotnega depoja / bančni depo banki v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti, polog
♦ voj. depo vojnih ladij pristanišče za vojne ladje, ki so v rezervi ali v popravilu
drvárnica -e ž (á)
shramba za kurjavo, navadno za drva: postavili so novo drvarnico; prinesti premog iz drvarnice
hís2 -a m (ȋ)
nar. belokranjsko (lesena) shramba ali zidanica: prinesel je orodje iz hisa
hrám tudi hràm hráma m (ȃ; ȁ á) 1. nar. manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina; zidanica: hodil je vesel od hrama do hrama / vinski hram // nar. dolenjsko manjša lesena zgradba za hranjenje vina: zidanice in hrami 2. nar. zahodno shramba, kašča: imel je polne hrame;
iz hrama je dišalo po ajdi / žitni hram 3. nar. vzhodno kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji: voziti se mimo razsvetljenih hramov;
lesen, zidan hram / na sestanek so prišli od vsakega hrama // stanovanjsko poslopje, hiša: hram je popravil, hleva pa ne; prestopiti prag hrama 4. knjiž. posvečen prostor, svetišče: svečenice v rimskih hramih / vznes. sezidali so nov hram gledališki umetnosti; star.: božji hram cerkev; hram učenosti šola; pren. odprl mu je vrata v hram grške umetnosti 5. star. soba: popotniku sta prepustila edini hram / cesarica je odšla v svoje hrame
hrámba -e ž (ȃ) 1. spravljanje, shranjevanje česa za določen čas: hramba vrednostnih papirjev;
pristojbina, prostor za hrambo / dati, sprejeti kaj v hrambo / ti pomembni rokopisi so v hrambi akademije v varstvu
♦ pravn. sodna hramba denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti2. zastar. shramba: hramba za pšenico
hraníšče -a s (í) zastar. shramba, skladišče: hranišče orožja;
hranišče za živila
jedílen -lna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na uživanje hrane: žvenket jedilnega pribora in porcelana; jedilni prostor; jedilna posoda; jedilno orodje / jedilni kot del prostora, urejen za serviranje hrane; miza, kotna klop in stoli za tak prostor; jedilni pribor pribor, ki ga sestavljajo žlica, vilice, nož in čajna žlička; jedilni servis sklede za juho in prikuho z globokimi, plitvimi in desertnimi krožniki, navadno za šest ali dvanajst oseb; jedilni vagon vagon, urejen za serviranje hrane potnikom
2. ki se uporablja za prehrano, jed: jedilni krompir; jedilna buča; jedilna čokolada čokolada za kuhanje; jedilno olje
♦ gastr. jedilna soda bel prah, ki se uporablja zlasti za rahljanje medenega in krhkega testa
3. nanašajoč se na jedi, jestvine: jedilna omara; jedilna shramba / jedilni list seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo
● ekspr. prilagoditi jedilni list letnemu času prehrano, jedi
kambúza -e ž (ȗ)
navt. prostor navadno na manjši ladji za shranjevanje jedil, ladijska shramba: jahta je imela tudi kambuzo
kámra -e ž (ȃ) 1. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: po majavih stopnicah se je šlo v kamro;
v kamri ima lepo skrinjo 2. pog., ekspr. soba, navadno manjša: živi v podstrešni kamri 3. nar. vzhodno shramba
kášča -e ž (á)
prostor ali stavba za shranjevanje žita: nositi žito v kaščo; lesena, zidana kašča
♦ zgod. kašča v fevdalizmu shramba za naturalne dajatve podložnikov
ledeníca -e ž (í)
1. shramba, stavba za led: voziti led v ledenico; streslo ga je, kot bi bil v ledenici
// nekdaj manjši prostor ali naprava z ledom za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil: pod stopnicami je stala stara ledenica / nar. dati meso v ledenico v hladilnik
2. geogr. kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta: planota s prepadi in ledenicami
3. ekspr. ledeno mrzla voda, zlasti ob izviru: piti ledenico
● ekspr. moja soba je prava ledenica v njej je zelo mrzlo
omêlo -a s (é)
priprava za ometanje, pometanje, navadno iz šopov žime, ščetin z daljšim držajem: oviti mokro krpo na omelo; z omelom odstraniti pajčevino; shramba za metle in omela / pečno omelo; žično omelo; omelo iz bombažnih res
● ekspr. pod nosom ima prava omela zelo košate brke
orodjárna -e ž (ȃ)
1. delavnica, obrat za izdelovanje in vzdrževanje orodja: zaposlen je v orodjarni; mojster v orodjarni
// shramba za orodje: iz orodjarne je prinesel sekiro in žago / gasilska orodjarna
2. rač. zbirka programskega orodja, predstavljena navadno z ikonami v orodni vrstici: orodjarna za hitri zagon programov; redno posodabljati vsebino orodjarn in menijev / programi v orodjarni / plavajoča orodjarna ki se lahko pojavi kjerkoli na zaslonu in jo je mogoče premikati po njem
oródje -a s (ọ̑)
1. predmet, navadno preprostejši, ki se uporablja pri fizičnem delu: izdelovati orodje; kupiti boljše, novo orodje; kovinsko, leseno orodje; orodje za brušenje, rezanje; omarica, shramba za orodje / čevljarsko, mizarsko, zidarsko orodje; poljedelsko, vrtnarsko orodje
// nav. ekspr. predmet, priprava, ki se uporablja pri kakem delu sploh: zelo drago orodje ima / pisalno, šivalno orodje pisalni, šivalni pribor; operacijsko orodje instrumenti; ročno orodje ki se pri uporabi drži v roki
♦ arheol. kamnito, kremenasto orodje; neolitsko orodje; ekon. delovno orodje s katerim se obdeluje predmet dela; grad., strojn. fazonsko rezilno orodje katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek; šport. nihajoče orodje krogi; oporno orodje bradlja in konj z ročaji; telovadno orodje pripomočki, ki se uporabljajo pri telovadbi
2. rač. program, ki omogoča izvajanje računalniških operacij, navadno ustvarjanje, prirejanje kakega drugega programa: orodja za razvijalce računalniških iger; (razvojno) orodje za izdelavo programov, spletnih strani; vrstica z orodji orodna vrstica; aplikacije in orodja / programsko orodje
3. ekspr., navadno s prilastkom kar omogoča, olajšuje opravljanje kakega dela, dejavnosti: raziskovalno orodje znanstvenikov / logično mišljenje je orodje človekovega razuma
4. slabš., navadno s prilastkom kdor ravna, dela po zahtevah koga: bil je gestapovsko orodje; ni se zavedal, da je orodje izkoriščevalcev; pren., knjiž. biti orodje usode
● slabš. ves čas je slepo orodje v njegovih rokah ravna, dela po njegovih zahtevah ne glede na pravilnost, poštenost
5. v zvezi jezikovno orodje kar olajšuje delo z jezikom, večinoma računalniško podprta tehnologija: različna elektronska jezikovna orodja so nepogrešljivi pripomočki pri pisanju, branju, raziskovanju in pripravi na pouk
políca1 -e ž (í)
1. vodoravna deska za odlaganje, shranjevanje predmetov, pritrjena na steni ali v omari: montirati polico; postaviti vazo na polico; ozka, visoka polica / knjižna polica; omara s policami
● ekspr. v shrambi se šibijo police shramba je dobro založena; knjiga bo kmalu prišla na knjižne police bo izšla; bo v prodaji
// kar je po obliki temu podobno: police in strešice na fasadi; polica nad kaminom / okenska polica
2. vodoravni ali rahlo nagnjeni del med strmimi ploskvami pri terasastem svetu: prečkati polico; travnata polica; hiše na polici; polica in brežina
premogôvnica -e ž (ȏ)
navt. shramba za premog na ladji: pod krovom so si ogledali strojnico, kotlovnico in premogovnico
prirôčen in priróčen -čna -o prid., prirôčnejši in priróčnejši (ō; ọ̄) 1. ki po velikosti, obliki dobro ustreza svojemu namenu: v grmovju si je odrezal priročno palico;
ta sekira je zelo priročna / časopis je dobil nov, priročnejši format // primeren, uporaben za kak namen sploh: energija morskih valov je velika, vendar ni posebno priročna za izkoriščanje / ta beseda je prav priročna, a ni domača 2. sposoben z lahkoto, brez spodrsljajev opravljati delo; pripraven1:
naredi to, da vidim, kako si priročen;
pri vsakem delu je priročen 3. manjši in blizu kraja določene dejavnosti: priročna shramba;
glavno in priročno skladišče / priročna knjižnica z najbolj uporabljanimi knjigami; priročna lekarna z najnujnejšimi zdravili4. lahko, hitro dostopen: šola je zgrajena na priročnem kraju / ta trgovina mu je bolj priročna 5. pri vpreženi živini levi: priročni konj, vol
● publ. moderna drama je temu režiserju zelo priročna je v skladu z njegovo usmerjenostjo, sposobnostmi; gasiti začetne požare s priročnimi sredstvi ki se dobijo na kraju samem
prtljága -e ž (ȃ)
kovčki, torbe z osebnimi stvarmi za potovanje: nesti, odložiti prtljago; zložiti prtljago v prtljažnik; prevoz prtljage; prostor, shramba za prtljago / osebna, ročna prtljaga / pripravljati prtljago dajati, zlagati osebne stvari za potovanje v kovčke, torbe
prtljážnica -e ž (ȃ) shramba za prtljago; garderoba: spraviti kovček v prtljažnico na postaji
● žel. potrdilo o prevzemu in predaji prtljage pri prevozu in o plačani voznini
ropotárnica -e ž (ȃ)
shramba za stare, nerabne stvari: dati kolo v ropotarnico; zaprašena podstrešna ropotarnica; razstavna soba je bila kot ropotarnica; pren. te ideje so za v ropotarnico
shrámba -e ž (ȃ) 1. prostor za shranjevanje živil: shramba je prazna;
stanovanje ima zračno shrambo;
iti v shrambo po vino;
ključ od shrambe / shramba za živila // navadno s prilastkom prostor za shranjevanje česa sploh: žitna shramba; shramba za prtljago 2. star. shranjevanje, hramba: prostor za shrambo sadja / dati, izročiti komu kaj v shrambo
shrámbica -e ž (ȃ)
nav. ekspr. manjšalnica od shramba: shrambica je polna
správa -e ž (ȃ) 1. dejstvo, da se kdo spravi s kom: doseči, proslaviti, utrditi spravo;
med njimi ni prišlo do sprave / dati roko, šopek v spravo / ponuditi, sprejeti roko sprave
♦ rel. zakrament sprave // stanje, ki ga povzroči tako dejstvo: živela sta v spravi in zadovoljstvu; ločil se je od nas v ljubezni in spravi 2. star. priprave, oprema: lovska, ribiška sprava;
kupiti slikarsko spravo;
orožje in druga vojna sprava / na mizi je stala čajna sprava čajni servis3. star. shramba, skladišče: spraviti tovor v spravo;
del hiše so uporabljali za spravo
živílo -a s (í)
nav. mn. vsaka od vrst stvari, ki se uporablja za prehrano ljudi: živila so se pokvarila; konzervirati, predelovati živila; obstojnost živil; nadzor nad živili; krompir, kruh, mleko in druga živila / živila živalskega izvora; shramba za živila; trgovina z živili
● zastar. brez živila ne moreš iti na izlet hrane
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
depó -ja m z -em (ọ̑) bančni ~; muzejski ~ |skladišče, shramba|; vrednost ~a |predmetov|
hrám -a tudi hràm hráma m (ȃ; ȁ á) pokr. vzh. zidanica, (kmečka) hiša; pokr. zah. shramba; neobč. svetišče; vznes. ~ gledališke umetnosti |gledališko poslopje|; star. božji ~ cerkev
hrámba -e ž, pojm. (ȃ) ~ vrednostnih papirjev; dati, sprejeti kaj v ~o; števn., zastar. shramba
koruznják -a m, snov. (á) star. koruzni kruh; števn., pokr. vzh. |stavba, shramba za koruzo|
shrámba -e ž (ȃ) žitna ~; ~ za orodje, živila; pojm., star. ~ sadja shranjevanje, hramba
svetilkárna -e ž (ȃ) rud. |shramba za svetilke|
..téka drugi del podr. zlož. (ẹ̑) |škatla, shramba| apotéka, bibliotéka, diskotéka, kartotéka, vinotéka
vz.. predp.; pred s, š varianta v..; pred s, , ž varianta u..3; pred f, h, p, t varianta s..5; pred b, d, g, l, m, n, r, v varianta z..4 |gor|
I. izpredložna glag. vzbóčiti, vzbújati, vzdígniti, vzdrževáti, vzéti, vzgojíti, vzkalíti, vzletéti, vzmetíti, vznemíriti, vztrepetáti, vztrájati, vzvráten; vsíliti, vstáti, vštríc; usápiti se, uslíšati, usmíliti se, ustváriti, ušpíčiti, uzakóniti, uzréti, užalostíti, užéjati, užgáti, užíti, užlébiti; sfrčáti na vejo, shodíti, shraníti, splézati na kaj, splávati, spočéti, stêči1, stêči2; zblížati, zdrámiti, zgoníti, zgŕbiti, zledenéti, zljubíti se, zmágati, zmájati se, znoréti, zrásti, zvrtínčiti
II. izpredložna imenska vznóžje, (na)vzgòr, vzdôlž; vznák, vpríčo
III. izpodstavna vzbókel, vštríčen; uslíšan; shrámba, stékel; zgostítev, zráslek
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
drvárnica -e
ž shramba za kurjavo, navadno za drva
ropotárnica -e
ž shramba za stare, nerabne stvari
shrámba -e
ž1.
prostor za shranjevanje živil 2.
s prilastkom prostor za shranjevanje česa sploh
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
apotẹ̑ka -e ž
bibliotẹ̑ka -e ž
butȋk -a m
cẹ̑lica -e ž
depọ̑ -ja m
gȃrdedáma -e ž
garderọ̑ba -e ž
hrána -e ž
kantȋna -e ž
kélnar -ja m
kẹ́vder -dra m
klẹ̑t kletȋ ž
kredẹ̑nca -e ž
vȋničar -ja m
žágrad -a m
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arhīv, m. pisemska shramba, das Archiv.
krníčica, f. dem. krnica; v steno izdolbena shramba za sol, Glas., Št.-Pjk. (Črt.).
lẹsník 1., m. 1) = lesnika, der Holzapfelbaum, M.; — der Holzapfel, Cig.; — 2) shramba za les, Tolm.-Štrek. (Let.).
orǫ̑žnica, f. die Waffenkammer, die Rüstkammer, Mur., Cig., C.; orožnica, t. j. tista shramba, kjer imajo orožje, Levst. (Zb. sp.); das Waffenhaus, das Zeughaus, das Arsenal, Cig., Jan., DZ.
písəmski, adj. Brief-; p. zavitek, der Briefumschlag, Jan.; pisemska pošta, die Briefpost, DZ.; — brieflich, Cig., Jan.; — Urkunden-, Cig., Jan.; pisemska shramba = arhiv, Cig.; pisemska zbirka, Urkundensammlung, pisemske knjige, Urkundenbücher, DZ.
pridẹ̑vək, -vka, m. 1) der Zusatz, Cig., M.; — 2) poda se držeča shramba za seno, Rib.; kadar mlatiči nasad domlate, mora, kdor zadnji s cepcem udari, iti na pridevek slamo tlačit, Levst. (Rok.); — 3) der Beiname, Cig., Jan., Cig. (T.), Trub., Schönl.; Andolščak, po pridevku Sitar, LjZv.; der Zuname, der Spitzname, Meg., Mur., Dol.-Cig., jvzhŠt.; — 4) das Epitheton (gramm.), Cig., Jan., Cig. (T.); — die Beifügung, das Attribut, die Apposition, Cig., Jan.
shrȃmba, f. 1) das Aufbewahren, Jan., M.; v shrambo dati, zum Aufbewahren geben, hinterlegen, Cig., C.; pod svojo shrambo imeti, etwas unter seinem Beschluss haben, Cig.; — 2) der Aufbewahrungsort, das Magazin, das Aufbewahrungsbehältnis, der Kasten; s. za pisma, Dict.; s. za strelni prah, das Pulvermagazin, Jan.
shrȃmbica, f. dem. shramba; ein kleines Behältnis, die Kapsel, Cig.
shrȃna, f. = shramba 2), Jan. (H.).
sȋtnica 2., f. 1) der Beutel in den Mühlen, Cig., Jan., M.; — 2) der Fliegenschrank, V.-Cig., C.; = s sitastimi mrežami pokrita shramba za meso, Svet. (Rok.); — 3) = sitka, das Siebbein, Cig.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kámra -e ž shramba: Kámra Kamara KM 1790, 93; kouvrane niti kámre nemajo, niti skegnya KŠ 1771, 212; idi notri vkámro tvojo KŠ 1771, 18; dvá 'zakla V-kámri nyidva dene na tla KAJ 1870, 45; ovo vu kámraj je, ne vörte KŠ 1771, 81
kolárnica -e ž kolnica, shramba za vozove: Pôleg štale je kolárnica BJ 1886, 14
rámba -e ž shramba, hranjenje: Csi kaj na pouſzodo ali na rámbo vzememo KŠ 1754, 50
srámba tudi sránba -e ž shramba, shranjevanje: ki velike cejne kincs pri Ottokari na szrámbi mejla KOJ 1848, 39; V jestvine sránbaj oblizávla [mačka] AI 1878, 9
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
almacin [almacȋn]
samostalnik moškega spolaskladišče, magazin
blagohranišče [blagohraníšče]
samostalnik srednjega spolaskladišče
brehtra [brēhtra
]
samostalnik ženskega spolaiz šibja spleten pod za shranjevanje sadja
ežbišče [ežbíšče]
samostalnik srednjega spolaprostor za shranjevanje krme
hram [hrȃm hramȗ]
samostalnik moškega spolaprostor za shranjevanje živil; kašča; shramba
PRIMERJAJ: hramba
hramba [hrȃmba]
samostalnik ženskega spolaprostor za shranjevanje; shramba
PRIMERJAJ: hram
hranišče [hraníšče]
samostalnik srednjega spolaprostor za shranjevanje; shramba; skladišče
kašta [kȃšta]
samostalnik ženskega spolaprostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča
krušna kamra [krȗšna kȃmra]
samostalniška zveza ženskega spolaprostor za shranjevanje kruha
mazda [
]
samostalnik ženskega spolashramba za sadje
PRIMERJAJ: medija
medija [mǝdȋja]
samostalnik ženskega spolashramba za sadje
PRIMERJAJ: mazda
mlečnica [mlečníca
]
samostalnik ženskega spolaprostor za shranjevanje mleka; mlečnica
sadnišče [sadníšče]
samostalnik srednjega spolaprostor za shranjevanje sadja
špendišče [špendíšče]
samostalnik srednjega spolashramba za živila
založnica [založníca]
samostalnik ženskega spolakašča, shramba za zaloge hrane
PRIMERJAJ: založnišče
založnišče [založníšče]
samostalnik srednjega spolakašča, shramba za zaloge hrane
PRIMERJAJ: založnica
zbrojnica [zbrojníca]
samostalnik ženskega spolashramba za žito; kašča
žitnica [žȋtnica]
samostalnik ženskega spola- dajatev v obliki žita
- prostor za shranjevanje žita
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
shramba (shramba, skramba) samostalnik ženskega spola
skramba samostalnik ženskega spolaGLEJ: shramba
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
celica -e ž (samostanska) celica: s' kuſi eno ſpralizo je gledau v' celizo tož. ed. te Svetnize (III, 25) Manjšalnica izposojenke iz lat. cella ‛shramba, tesen bivalni prostor, celica v kopališču, zaporu, samostanu ali satju, klet’ po zgledu lat. cellula ‛sobica, celica’
kevder -dra m klet: je bil pregnal hudizhe, inu nyh zupernje s' eniga keudra rod. ed. (III, 266) ǀ Pogledaj v'tvoj keudar tož. ed., aku vinu is ſoda shraja povernime naſaj (II, 384) ← bav. srvnem. këlder ‛klet’ < stvnem. kellari ← lat. cellārium ‛shramba’
opoteka -e ž lekarna: hlapzy vſe skuſi ſo tekali v' Opoteko tož. ed. pò reznie (II, 386) ← srlat. apotheca ‛lekarna’ < lat. apothēca ‛shramba’ ← gr. ἀποϑήκη
Urbanistični terminološki slovar
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Geološki terminološki slovar
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ampúla -e ž
vodovódna célica -e -e ž
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Slovenski lingvistični atlas 2
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drvarnica ► dr̥ˈvaːrėnca -e ž
drvavnica ► dr̥ˈvaːvėnca -e ž
drvnica ► dr̥vˈniːca -e ž
ledenica ► ledeˈniːca -e ž
sprava ► spˈraːva -e ž
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Deljenje besede »sestrična«Zanimajo me vsi možni pravilni načini deljenja besede sestrična.
Slovenski izraz za »utility« je ...Ali obstaja slovenski izraz za utility (prostor, kjer so pralni, sušilni stroj, skupaj likalnica, pralnica ...)?
Število zadetkov: 164