akumulátor -ja m (ȃ) 1. elektr. priprava za shranjevanje električne energije: polniti, prazniti akumulator;
avtomobilski akumulator;
alkalni, svinčev akumulator;
kapaciteta akumulatorja 2. teh. priprava za zbiranje in shranjevanje energije sploh, zbiralnik: parni, toplotni akumulator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
akumulátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na akumulator:a) akumulatorska plošča, posoda / akumulatorski člen ali akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja; akumulatorska baterija priprava (z več členi) za shranjevanje električne energije / akumulatorski voziček transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjevb) akumulatorski tlak;
akumulatorska para
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
ápnica1 -e ž (ȃ) jama za shranjevanje gašenega apna: betonirana apnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
balírati -am nedov. (ȋ) zvijati, stiskati in pripravljati za shranjevanje, transport: s traktorjem se je peljal balirat seno na travnik;
balirati odpadke balíran -a -o:
skladiščenje baliranih odpadkov; balirano seno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
balzamárij -a m (á) arheol. posodica za shranjevanje dišav:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
blagájna -e ž (ȃ) 1. zavarovana omarica za shranjevanje denarja: odpreti blagajno;
izropati blagajno;
spraviti denar v blagajno;
železna blagajna / registrska blagajna za registriranje in seštevanje izkupičkov2. prostor za poslovanje z denarjem: izplačali vam bodo v blagajni / sendvič plačate pri blagajni / vstopnice dobite pri dnevni blagajni; potniška blagajna na postaji 3. denarna sredstva, zbrana za določene namene: ta denar bomo dali v skupno blagajno;
sindikalna blagajna / bolniška blagajna v stari Jugoslaviji ustanova za bolniško zavarovanje / državna blagajna država kot lastnik premoženja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
bómba -e ž (ọ̑) 1. z razstrelivom napolnjeno kovinsko telo: metati bombe;
letala bombardirajo mesto z zažigalnimi bombami;
atomska bomba;
kasetna bomba ki je sestavljena iz številnih manjših bomb in se uporablja pri izstrelitvah iz zraka z namenom doseči čim večje območje;
plinska polnjena s strupenim plinom, rušilna bomba;
slepa bomba ki ne eksplodira;
eksplozija bombe / odviti, vreči ročno bombo; nastaviti tempirano bombo; to je učinkovalo kot bomba to je spravilo ljudi v največje presenečenje, začudenje; pren. bombe smeha / pisemska bomba pismo z razstrelivom, ki eksplodira ob odprtju2. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom; jeklenka: napolniti bombe s kisikom 3. pog., ekspr. kar zaradi nenavadnosti, nepričakovanosti vzbudi presenečenje: nepričakovano je vrgla med zbrano družbo bombo: ušla je od doma / kot vzklik bomba!
● publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; pog. seks bomba spolno zelo privlačna ženska
♦ gastr. bomba slaščica v obliki bombe; geol. vulkanska bomba zaobljena kepa strjene lave; med. kobaltova bomba aparat za globinsko obsevanje tumorjev; voj. hidrogenska bomba polnjena z jedrskim strelivom največje sile; globinska bomba za uničevanje podmornic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
CD -ja in -- [cẹdé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; zgoščenka: CD s koncertnimi posnetki;
posneti ploščo CD // podatki, navadno glasba, posneti na taki plošči: poslušati CD-je; uničiti ploščo CD; prvi del zloženk: CD-player CD-predvajalnik; CD-predvajalnik naprava za predvajanje zvočnih posnetkov z zgoščenk; CD-plošča in CD-rom zgoščenka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
cedé -êja m (ẹ̑ ȇ) optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; zgoščenka: piratski cedeji [CD] naj bi glasbi zniževali komercialno vrednost // podatki, navadno glasba, posneti na taki plošči: poslušati cede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
cedêjka -e ž (ȇ) pog. optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; zgoščenka: skladbe na cedejki // podatki, navadno glasba, posneti na taki plošči: poslušati novo cedejko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
cederóm in cederôm -a m (ọ̑; ȏ) optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; zgoščenka: prenesti leksikon na cederom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
císta -e ž (ȋ) 1. med. mehurjasta tvorba s posebno steno in tekočo vsebino: operirati cisto;
cista na jajčniku 2. biol. trden ovoj, s katerim se v neugodnih življenjskih razmerah obdajo nižje razviti organizmi: nekatere alge se obdajo s cistami 3. arheol. bronasta posoda valjaste oblike za shranjevanje dragocenosti:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
cistêrna -e ž (ȇ) 1. velika valjasta posoda za shranjevanje tekočin: cisterna pušča;
prevažati v cisternah;
vlak s cisternami bencina;
cisterna za vino, mleko // vozilo z vgrajeno tako posodo: cisterna vozi vodo od hiše do hiše; avtomobilska, železniška cisterna; ladja cisterna; tovornjak cisterna 2. velik vodni zbiralnik, vodnjak: cisterna s kapnico;
cisterna s kapaciteto sto tisoč litrov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
čájnica -e ž (ȃ) 1. gostinski lokal, kjer se streže s čajem: kitajska čajnica / nočna čajnica; dekleta iz čajnic 2. škatla za shranjevanje čaja:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
čepún -a m (ȗ) nar. posoda za shranjevanje osle pri košnji; oselnik: vtakniti oslo v čepun
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
čepúr -ja m (ú) nar. posoda za shranjevanje osle pri košnji; oselnik: Nato je pokril koso s travo, odpasal čepur in ga zaril v zemljo (A. Novačan)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
čolnárna -e [čou̯narna] ž (ȃ) pokrit prostor za shranjevanje čolnov: hotel z lastnim kopališčem in čolnarno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
čolníšče -a [čou̯nišče] s (í) prostor za shranjevanje čolnov: čoln se je vrnil v čolnišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
deskôvnik -a [dəskou̯nik] m (ȏ) tisk. omari podobna priprava za shranjevanje desk s stavki:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
devedé -êja m (ẹ̑ ȇ) optična digitalna plošča za shranjevanje večje količine podatkov: filmski devede [DVD];
devede z neobjavljenimi posnetki / zapisljivi devede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
déža -e ž (ẹ́) okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti: sirotko nalijejo v leseno dežo;
velika deža je bila polna zabele;
deža za med
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dísk -a m (ȋ) 1. šport. okrogla lesena, okovana plošča za metanje: vreči disk / tekmovanje v metu, metanju diska; metalec diska; pren., knjiž. rumeni disk sonca 2. teh. disku podoben del priprave, naprave: vrteči se diski brane drobijo kepe zemlje;
zavorni disk zavorni kolut
♦ rač. gibki ali mehki disk upogljiva, vrtljiva magnetna plošča, zaščitena s papirnato, plastično ovojnico, za shranjevanje informacij; disketa; izmenljivi disk ki je narejen za enostavno zamenjavo in prenašanje; (trdi) disk elektronska naprava z vrtečo se magnetno ploščo za shranjevanje podatkov in informacij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
diskéta -e ž (ẹ̑) rač. upogljiva, vrtljiva magnetna plošča, zaščitena s papirnato, plastično ovojnico, za shranjevanje informacij: vstaviti disketo v računalnik / dvostranska, enostranska disketa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dokumènt -ênta m (ȅ é) 1. listina z uradno veljavnostjo: dokumenti so v redu;
predložiti je treba osebno izkaznico in druge dokumente;
ponarediti, pregledati dokumente;
ni se mogel zaposliti, ker ni imel potrebnih dokumentov;
ustavni dokument;
dokument o šolanju / deklaracija je dokument mednarodnega značaja 2. kar kaže, potrjuje resničnost ali obstoj česa: našli so tudi obremenilne dokumente;
zgodovinski dokument;
pren. narodopisno blago je dokument ljudske kulture;
ta drama je dokument svoje dobe 3. rač. na nosilcu podatkov shranjena datoteka, zlasti kot rezultat predhodne obdelave v urejevalniku (besedil): elektronski, spletni dokumenti;
pretvorba dokumentov;
skeniranje, tiskanje dokumentov;
čarovnik za spajanje dokumentov / povečati prostor za shranjevanje dokumentov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dóza1 -e ž (ọ̑) 1. manjša, lepo izdelana škatla za shranjevanje česa: vzeti cigareto iz doze;
cigaretna doza;
lesena, rezljana, zlata doza;
doze za puder // neprodušno zaprta pločevinasta posoda, zlasti za konzervirana živila: konzervna doza; doza z grahom, fižolom
♦ fot. razvijalna doza zaprta posoda za razvijanje filmov2. elektr. kovinski ali plastični okrov, v katerem so narejeni spoji, odcepi, priključki: vgraditi doze / odcepna, priključna doza; gramofonska doza priprava na gramofonu, ki spreminja mehanske tresljaje gramofonske igle v ustrezne električne napetosti; vrezovalna doza priprava, ki pretvarja električno ali zvočno valovanje v mehansko in ga vrezuje v gramofonsko ploščo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
DVD in dvd -ja in DVD in dvd -- [dẹvẹdé -êja tudi dəvədə̀] m (ẹ̑ ȇ; ə̏) krat. 1. optična digitalna plošča za shranjevanje večje količine podatkov: posneti na DVD;
na DVD lahko shranimo za dve uri visokokakovostnega videa 2. predvajalnik digitalnih videoplošč; DVD-predvajalnik: večnamenski DVD;
prvi del zloženk: DVD-predvajalnik;
DVD-zapisovalnik;
DVD-plošča;
izdelava DVD-ROM-ov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
eksikátor -ja m (ȃ) kem. steklena posoda, ki se da neprodušno zapreti, za sušenje in shranjevanje snovi pri normalni temperaturi: hraniti v eksikatorju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
fióla -e ž (ọ̑) knjiž. 1. steklena cevka z ravnim dnom: fiola za tablete;
shranjevanje hroščev v fiolah 2. neprodušno zaprta steklenička, navadno z zdravilom za vbrizganje; ampula: pripraviti brizgalko in fiolo za injekcijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
frižidêr -ja m (ȇ) naprava za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri nizki temperaturi; hladilnik: vključiti frižider;
hraniti meso v frižiderju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
garáža -e ž (ȃ) zaprt prostor za shranjevanje motornih vozil: kupiti garažo;
spraviti avto, traktor v garažo;
etažna, montažna garaža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
garderóba -e ž (ọ̑) 1. prostor za shranjevanje obleke, prtljage: oddati plašč v garderobo / kovček je dal v garderobo na postaji v shrambo za prtljago// prostor za preoblačenje; oblačilnica: zraven telovadnice so garderobe in prhe; igralska garderoba; garderoba kopališča 2. oblačila, ki jih kdo ima: ima bogato garderobo;
dopolniti poletno garderobo;
na potovanju je dežnik nepogrešljiv del osebne garderobe / študentje so si izposodili kostume za igro iz gledališke garderobe; pren., knjiž. metafore so vzete iz ekspresionistične garderobe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
gazométer -tra m (ẹ̄) teh. posoda za shranjevanje plina pod povečanim tlakom, plinohram: industrijski gazometer;
laboratorijski gazometer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
grôben -bna -o prid. (ō) 1. nanašajoč se na grob: grobna jama, plošča;
zastar. grobni kamen nagrobni kamen
♦ arheol. grobna skrinja kamnit zaboj za shranjevanje pepela mrličev2. ekspr. tak kot v grobu: ulice so bile pogreznjene v groben molk;
grobna tema;
v sobi je zavladala grobna tišina // zamolkel, votel: spregovoril je z grobnim glasom grôbno prisl.:
bil je grobno tih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
hángar -ja m (á) večji zaprt prostor, zlasti za shranjevanje letal: večina letal je bila ob začetku napada v hangarjih / hangar za motorne čolne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
hladílnica -e ž (ȋ) prostor ali stavba za shranjevanje živil pri nizki temperaturi: hladilnica za meso, sadje / kruh znosijo iz peči najprej v hladilnico prostor, kjer se ohladi na normalno temperaturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
hladílnik -a m (ȋ) 1. naprava za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri nizki temperaturi: dati meso v hladilnik;
stotridesetlitrski hladilnik;
hladilnik za mleko;
industrijski hladilnik večja hladilna naprava
♦ elektr. absorpcijski hladilnik ki deluje na principu absorpcije plinov; kompresorski hladilnik ki deluje na principu zniževanja temperature pri ekspanziji hladilne tekočine// vozilo s tako pripravo: nasproti mu je pripeljal hladilnik; tovornjak hladilnik; vagon hladilnik 2. priprava za hlajenje, ohlajevanje: avtomobilski hladilnik;
laboratorijski hladilnik;
kačasto zvita cev v hladilniku za žganjekuho
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
hrámba -e ž (ȃ) 1. spravljanje, shranjevanje česa za določen čas: hramba vrednostnih papirjev;
pristojbina, prostor za hrambo / dati, sprejeti kaj v hrambo / ti pomembni rokopisi so v hrambi akademije v varstvu
♦ pravn. sodna hramba denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti2. zastar. shramba: hramba za pšenico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
hranílnica -e ž (ȋ) ustanova, ki omogoča varčevanje ter shranjevanje denarja in vrednostnih papirjev: vložiti denar v hranilnico;
dobiti posojilo v hranilnici / mestna, poštna hranilnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
hranílništvo -a s (ȋ) gospodarska dejavnost, ki omogoča varčevanje ter shranjevanje denarja in vrednostnih papirjev: hranilništvo je močno razvito
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
jáma -e ž (á) 1. v zemljo narejena vdolbina: na cesti se delajo, nastajajo jame;
kopati, narediti, zasuti jamo;
pasti, stopiti v jamo;
jame od bomb;
jame za sajenje dreves // nav. ekspr. vdolbeno mesto sploh: narediti sredi žgancev jamo za mast / bil je tako suh, da so se mu v licih delale jame vdolbine; oči so mu ležale v globokih jamah 2. naraven izvotljen prostor pod zemeljskim površjem: jama sega, vodi daleč v hrib;
raziskovati jame;
spustiti se v jamo;
skalnata jama / odkritje sledov primitivnega človeka v jami / kraška jama podzemeljska jama v kraškem svetu; podzemeljska jama / Postojnska jama 3. navadno s prilastkom prostor v zemlji, tleh za zbiranje česa, navadno obzidan: betonirati jamo / apnena jama za shranjevanje apna; gnojnična jama; greznična jama greznica; kompostna jama / dati repo v jamo // teh. obzidan prostor navadno v tleh, na tleh, v katerem se s tekočino ali paro obdeluje surovina: lužilna jama; parilna jama // nekdaj preprosta stavba, zgrajena delno v zemlji, delno nad njo, zlasti za sušenje lanene slame: zakuriti jamo; sušiti na jami / sušilna jama 4. prostor pod zemeljskim površjem, v katerem se koplje, pridobiva ruda ali premog: odpreti novo jamo;
spustiti se v jamo;
zračenje jame / pog.: dela v jami je zaposlen kot rudar; ponesrečil se je v jami v rudniku// s prilastkom prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva sploh: gramozna, peščena, šotna jama / ustreljen je bil v Gramozni jami 5. nav. ekspr. prostor v zemlji za pokop mrliča; grob1:
izkopati komu jamo;
spustiti krsto v jamo;
zagrebli so ga v jamo / pesn. počiva v črni jami 6. ekspr., s prilastkom bivališče, zbirališče: tvoja hiša je jama razbojnikov;
pren. jama greha, hudodelstva
● ekspr. zanj je že pripravljena jama kmalu bo umrl; ekspr. sam sebi jamo koplje dela take stvari, ki ga spravljajo v nesrečo, so mu v pogubo; evfem. pomagati komu v jamo biti kriv, sokriv njegove smrti; ekspr. ta obrt je zanj zlata jama prinaša mu zelo velik dobiček; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti
♦ geogr. ledena jama kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta; suha jama kraška jama, v kateri ne teče voda; vodna jama kraška jama, v kateri teče voda; grad. gradbena jama ki omogoča gradnjo temeljev in podzemnih delov objekta; lov. jama razširjeni del rova jazbeca ali lisice; volčja jama ki se napravi za lovljenje volkov; metal. livna jama v tleh livarne, v kateri se ulivajo težji ulitki; teh. revizijska ali servisna jama v tla narejen prostor za pregledovanje spodnjega dela vozila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
jeklénka -e ž (ẹ̄) 1. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom: polniti jeklenke s kisikom;
priključiti jeklenko na aparat;
jeklenka z ogljikovim dvokisom;
zapreti ventil na jeklenki / jeklenka za butan 2. knjiž. krogla, izstrelek: jeklenke so mu žvižgale mimo glave;
strojnice so bruhale jeklenke 3. pog. jeklena smučarska ali ribiška palica: bambusovke in jeklenke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kambúza -e ž (ȗ) navt. prostor navadno na manjši ladji za shranjevanje jedil, ladijska shramba: jahta je imela tudi kambuzo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kárner -ja m (á) knjiž. prostor ali stavba za shranjevanje kosti iz prekopanih grobov; kostnica: kapelica je bila nekdaj karner bližnje cerkve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kártica -e ž (ȃ) 1. pravokoten kos papirja, kartona z rubrikami za vnašanje podatkov: vzeti kartico iz kartoteke;
vpisati v kartico / inventarna kartica; kartica materiala
♦ elektr. luknjana kartica na kateri so informacije po sistemu kombinacij luknjic2. ekspr. dopisnica, razglednica: dobiti, poslati kartico 3. ploščat, pravokoten kos plastike, ki vsebuje navadno strojno berljive osebne podatke: bančna kartica;
imetnik kartice ugodnosti / magnetna kartica z magnetnim trakom; plastična kartica kartica iz plastične mase z magnetnim trakom ali vdelanim čipom, ki se uporablja za identifikacijo in poslovanje, navadno v bančništvu / kreditna kartica plastična kartica, ki se uporablja kot negotovinsko plačilno sredstvo za plačilo s kreditnega računa uporabnika z odlogom ali za dvig gotovine na bančnih avtomatih; plačilna kartica za brezgotovinsko plačevanje / telefonska kartica za uporabo javnega stacionarnega telefona ali za polnjenje računa mobilnega telefona / zdravstvena kartica s katero zavarovanec izkazuje upravičenost do (brezplačnih) zdravstvenih storitev4. naprava ali del naprave, s katero se razširi ali doda namembnost elektronski napravi: računalnik lahko nadgradimo z različnimi karticami / grafična kartica plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča prikaz slik, podatkov na računalniškem ekranu; mrežna kartica ki omogoča hiter prenos podatkov po lokalnem omrežju in povezavo računalnika s svetovnim spletom; omrežna kartica ki omogoča povezavo računalnika z računalniškim omrežjem; pomnilniška kartica majhni kartici podobna elektronska naprava brez pomičnih delov za shranjevanje digitalnih podatkov, najpogosteje v digitalnih fotoaparatih, dlančnikih in prenosnikih; zvočna ali glasbena kartica plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča snemanje in predvajanje zvoka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kaséta -e ž (ẹ̑) 1. priprava, navadno kvadrataste oblike, prirejena za shranjevanje določenega predmeta: vzeti kaj iz kasete;
kaseta za orodje, plošče;
knjige, izdane v skupni kaseti;
kaseta s predali / zastar. kaseta za radio, televizor ohišje, okrov// star. škatla, škatlica, zlasti za shranjevanje dragocenosti: zakleniti kaseto; kaseta z nakitom; pisemski papir v kasetah 2. priprava s trajno nameščenima kolutoma, na katerih je navit magnetofonski trak: vložiti kaseto / magnetofonska kaseta // priprava, v kateri je fotografski film: kupuje filme brez kaset / filmska kaseta priprava s kinematografskim filmom3. arhit. vsako od navadno pravokotno poglobljenih polj stropa: renesančne kasete / strop s kasetami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kášča -e ž (á) prostor ali stavba za shranjevanje žita: nositi žito v kaščo;
lesena, zidana kašča
♦ zgod. kašča v fevdalizmu shramba za naturalne dajatve podložnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kášta -e ž (ȃ) 1. star. prostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča: peljati koga v kašto / izprazniti kašte 2. zastar. skladovnica (žaganega lesa), kopa: narediti kašto / zložiti deske v kašte 3. nar. obtežilni kamen (stiskalnice): Marsikje so plesali, ko so zmetali grozdje v naloženi koš in obesili kašto (I. Koprivec)
♦ grad. objekt, zložen navadno iz betonskih ali lesenih kosov in zapolnjen s kamenjem, zlasti za utrjevanje bregov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kloníca -e ž (í) 1. star. pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev; kolnica: potegniti voz iz klonice;
v klonici je stala kočija // pokrit prostor za shranjevanje, čiščenje in popravljanje (tirnih) vozil; remiza: zadnji tramvaj je odhajal v klonico / lokomotivna klonica 2. knjiž. zavetje, zaklon, navadno v naravi: pred dežjem so se zatekli v klonico / v klonici je bilo nekaj konj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kolesárnica -e ž (ȃ) pokrit prostor za shranjevanje koles: kolesarnico imajo v kleti;
spraviti kolo v kolesarnico / šolska, tovarniška kolesarnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kolníca tudi kólnica -e ž (í; ọ̑) pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev: ob gostilni je stala velika kolnica;
spraviti voz v kolnico;
otroci so se skrivali v kolnici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kolumbárij -a m (á) knjiž. zgradba ali zid, navadno pri krematoriju, z vdolbinami za shranjevanje žar: postaviti žaro s pepelom umrlega v kolumbarij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
komóda tudi kómoda -e ž (ọ̑; ọ̑) nizka omara s predali za shranjevanje perila, predalnik: vzeti perilo iz komode;
starinska komoda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kompostíšče -a s (í) prostor za pripravljanje, shranjevanje komposta: odlagati odpadke na kompostišče;
skrbno urejeno kompostišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kontêjner -ja m (ȇ) 1. velik prenosen kovinski zaboj za začasno bivanje, navadno v času dela na terenu, ob naravnih nesrečah ali za shranjevanje zlasti gradbenih orodij in naprav; zabojnik: bivalni kontejner;
gradbeni kontejner na gradbišču avtoceste 2. navadno večji kovinski ali plastični zaboj za odlaganje odpadkov: odvreči časopis v kontejner za papir;
plastični kontejnerji za recikliranje v obliki zvonov 3. velik zaboj za kombinirano prevažanje blaga na velike razdalje: prekladati kontejnerje;
poslati blago v kontejnerjih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kostíšče -a s (í) 1. prostor ali stavba za shranjevanje kosti iz prekopanih grobov; kostnica: kostišče vrh griča 2. ekspr. zelo suh, koščen človek: kaj bi s tistim starim kostiščem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kóstnica -e ž (ọ̑) 1. prostor ali stavba za shranjevanje kosti iz prekopanih grobov: iz grobov so prenesli kosti v kostnico;
mavzoleji in kostnice 2. nav. mn., zool. ribe, ki imajo ogrodje iz kosti, Teleostei:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kotlíček -čka m (ȋ) manjšalnica od kotel: zavreti vodo v kotličku / očistiti kotliček pri štedilniku posodo za gretje in shranjevanje vode// kotličku podobna skleda za mešanje: v kotličku stepaj štiri beljake
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kozárec -rca m (ȃ) 1. majhna, navadno steklena posoda za pitje: naliti kozarec;
prijel je (za) kozarec in pil;
poln kozarec;
žvenketanje kozarcev / kozarec mleka, vina, vode // vsebina kozarca: izpiti kozarec do dna // ekspr., v zvezi z na družabni sestanek ali pogovor, pri katerem se pije navadno alkoholna pijača: povabil ga je na kozarec 2. (večja) steklena posoda za shranjevanje živil: kozarce hermetično zapreti;
vložiti sadje v kozarce;
kozarec marmelade / navadni, patentni kozarci; kozarci za vlaganje
● ekspr. kozarca se ne brani rad ima alkoholno pijačo; vznes. dvigniti kozarec nazdraviti; ekspr. pridno prazni kozarce pije, navadno vino; ekspr. zvrniti kozarec izpiti brez oddiha; šalj. globoko je pogledal v kozarec opil se je; ekspr. članek je povzročil vihar v kozarcu vode veliko neupravičeno razburjenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
lampárna -e ž (ȃ) mont. žarg. prostor za shranjevanje jamskih svetilk:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
ledeníca -e ž (í) 1. shramba, stavba za led: voziti led v ledenico;
streslo ga je, kot bi bil v ledenici // nekdaj manjši prostor ali naprava z ledom za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil: pod stopnicami je stala stara ledenica / nar. dati meso v ledenico v hladilnik2. geogr. kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta: planota s prepadi in ledenicami 3. ekspr. ledeno mrzla voda, zlasti ob izviru: piti ledenico
● ekspr. moja soba je prava ledenica v njej je zelo mrzlo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
ležák -a m (á) močnejše, dobro uležano svetlo pivo: odpreti steklenico ležaka
♦ agr. velik sod za shranjevanje vina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
ležálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za ležanje: ležalna ploskev žimnice / ležalni sedež sedež v vozilu, ki se da nagniti nazaj; ležalni stol stol iz ogrodja z vpetim platnom za sedenje ali ležanje; ležalni vagon vagon z oddelki, v katerih so ležišča, brez omaric za obleko in brez umivalnika; ležalna blazina blazina za ležanje, napolnjena z zrakom; razpeti ležalno mrežo med dve drevesi
♦ agr. ležalna posoda veliki sodi, cisterne za shranjevanje vina v kleteh; med. ležalna doba čas, ko mora bolnik ležati; ležalno zdravljenje zdravljenje, pri katerem je ležanje njegov bistveni del; obrt. ležalno pohištvo kosi pohištva, namenjeni za ležanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
lópa -e ž (ọ́) 1. pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev: vleči voz iz lope;
stati pod lopo / čolnarska lopa; lopa za žagan les, letala // pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju: ljudje so prihajali iz cerkve in postajali v lopi; mize v gostilniški lopi verandi / cerkvena lopa // hišica, baraka: oglarska, stražna lopa 2. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve: gradnja nove lope / ladjedelska, montažna, tovarniška lopa; sejemske lope; strelske lope na sejmu 3. star. senčnica1,
uta: sedeti v lopi;
senčna, zelena lopa;
lopa na vrtu 4. zastar. veža, avla: stal je v lopi in si ni upal naprej
♦ alp. lopa prostor pod previsom v skalovju; arhit. arkadna lopa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
magazín tudi magacín -a m (ȋ) 1. zaprt prostor za shranjevanje česa, navadno izdelkov; skladišče: s tovornjaka so nosili velike vreče v magazin;
v magazinih leži veliko blaga;
magazin za knjige 2. voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v puško, nabojnik: izprazniti magazin;
dati naboje v magazin / ekspr. izstreliti cel magazin 3. star. blagovnica1,
veleblagovnica: ogledovati si izložbe velikih magazinov / modni magazin 4. star. prodajalna, trgovina: v magazin je šla kupit nekaj stvari / narodni magazin; okrajni magazin 5. publ. ilustrirana, zabavna revija: brati magazine;
izložba s stripi in magazini / filmski, modni magazin // pestra zabavna radijska ali televizijska oddaja: filmski, zvočni magazin
♦ strojn. posoda pri obdelovalnih strojih s kosi za obdelavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
mápa -e ž (ȃ) 1. platnice, navadno v obliki upognjenega kartona, za shranjevanje nepovezanih listov, spisov, načrtov: odpreti, zapreti mapo;
vzeti načrt iz mape;
dati, vložiti spis v mapo / delovna mapa / mapa risb / zbirna mapa mapa z osnovnimi podatki o osebi, dokazilih o formalno in neformalno pridobljenem znanju; mapa, v kateri se zbirajo učenčevi izdelki ter podatki o njegovih dejavnostih in dosežkih2. rač. seznam s podatki o datotekah, shranjen navadno na disku računalnika: mapa z datotekami;
iskanje določene datoteke v mapi 3. pravn., v zvezi zemljiškoknjižna mapa katastrski načrt kot del zemljiške knjige: vrisati spremembo v zemljiškoknjižno mapo / zemljiškoknjižna mapa bo pokazala, kdo ima v sporu prav
♦ adm. personalna mapa v kateri ima vsak zaposleni v delovni organizaciji vse dokumente o svojem delovnem razmerju; geod. katastrska mapa načrt zemljišč na določenem območju z mejami, znaki za kulture in številkami parcel; katastrski načrt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
méh -a m, mn. mehôvi in méhi (ẹ̑) 1. priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja za gorenje potrebni zrak: v kovačnici se je pokvaril meh;
vajenec goni meh / kovaški meh // priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja nekaterim glasbilom potrebni zrak: popraviti meh pri orglah; meh dude, harmonike 2. šalj. harmonika: harmonikar je vzel svoj meh in zaigral / nehaj že nategovati, raztegovati, vleči meh, mehove 3. star. ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha; duda2:
godec je pihal na meh 4. po dolgem neprerezana odrta živalska koža: žival je previdno odrl, da bi lahko prodal njen meh // posoda iz take kože za shranjevanje ali prenašanje tekočine, zrnja: nesti kozji, ovčji meh; trebušast meh vina, žita; sesedel se je kot prazen meh / kot psovka ti meh vinski, že spet razgrajaš 5. pog., v zvezi varnostni meh napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; varnostna, zračna blazina:
● nizko razparal mu bom meh trebuh; na meh dreti na meh odstranjevati kožo tako, da ostane po dolgem neprerezana; ekspr. na meh te bom odrl napravil, povzročil ti bom kaj zelo neprijetnega; vpije, kot bi ga drli na meh zelo močno, glasno; ekspr. ima smeh in jok v enem mehu njegovo razpoloženje zelo hitro prehaja iz ene skrajnosti v drugo; s knjigo dela kot svinja z mehom grdo, malomarno; sope kot kovaški meh zelo, glasno
♦ anat. ledvični meh votlina v sredi ledvice, v kateri se zbira seč; čeb. kadilnik na meh; fot. meh raztegljivi del fotografskega aparata med nosilcem objektiva in ohišjem aparata; kamera na meh; glasb. goniti meh dovajati za delovanje orgel potrebni zrak; teh. prehodni meh nagubane stene in strop na prehodu med dvema deloma prevoznega sredstva; nav. mn., zool. pljučni meh kožni izrastek pljuč pri pticah, ki sega med drobovje, mišice in v votle kosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
mléčnica -e ž (ẹ̄) 1. knjiž. mlekarica, molznica1:
posestvo redi šeststo mlečnic / krava je dobra mlečnica 2. nar. prostor za hlajenje in shranjevanje mleka: odnesti mleko v mlečnico 3. bot. lističasta goba z brezbarvnim ali obarvanim mlečkom, Lactarius: užitne in strupene mlečnice / poprova mlečnica
♦ bot. mlečnice rastline z zelo drobnimi cveti v socvetjih, Euphorbiaceae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
mlekárnica -e ž (ȃ) agr. prostor, navadno pri hlevu, za hlajenje in shranjevanje mleka: ob hlevih gradijo moderno mlekarnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
nosílec -lca [nosiu̯ca in nosilca] m (ȋ) navadno z rodilnikom 1. kdor drži kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža nanj, in hodi: nosilci krste, zastave / tisti dan sem bil nosilec vode / knjiž. na cilju smo nosilcem plačali nosačem / nosilec štafetne palice 2. kdor dela, si prizadeva, da se kaj kje pojavlja: že v srednji šoli se je seznanil z nosilci naprednih idej / nosilci sodobnega knjižnega jezika so zlasti izobraženci; publ. nosilci boja za socializem borci// publ. kdor z delovanjem omogoča, povzroča obstoj, pojavljanje česa: boriti se proti nosilcem birokratskih odnosov 3. publ. kar kaj ustvarja, opredeljuje: v njegovih skladbah je melodija glavni nosilec izraza;
glas – nosilec pomenskega razlikovanja 4. knjiž. kdor dela, da je kdo deležen česa: taki ljudje so nosilci nesreče / ti oblaki so nosilci snega prinašajo sneg5. kdor je (uradno) odgovoren za opravljanje, uresničitev kakega dela, dejavnosti: določiti nosilca načrta, raziskovalne naloge / nosilec javne funkcije / odlična igra nosilca glavne vloge glavnega igralca6. publ. kdor kaj plačuje, poravnava ali dobiva, prejema: nosilec proračunskih sredstev / nosilec vseh dohodkov in izdatkov je podjetje 7. kdor ima kaj priznano, dano: nosilec najemninske, stanovanjske pravice / nosilec socialnega zavarovanja / nosilec oblasti, suverenosti je ljudstvo / nosilec reda zaslug za narod z zlato zvezdo 8. publ. kar ima kaj kot svojo lastnost, značilnost: mleko je nosilec vitamina D / geni so nosilci dednih lastnosti 9. publ. kdor ima kaj na sebi, v sebi in lahko povzroča, da to dobi (še) kdo drug: tudi ptiči so nosilci različnih bolezni / nosilec bacilov bacilonosec10. podolgovat vodoraven gradbeni element, ki prenaša obtežitev na podpore: okrepiti, podreti nosilec;
stavbe tega arhitekta stoje navadno na stebrih, nosilcih;
jekleni, leseni, železobetonski nosilec;
prečni, vzdolžni nosilec 11. publ. vojna ladja, letalo, naprava za prevoz, prenos in izstreljevanje določenega orožja: nosilec nuklearnega orožja / podvodni in nadvodni nosilci raket
♦ elektr. nosilec daljši predmet za nošenje, držanje izolatorja; fin. stroškovni nosilec proizvod, storitev, v zvezi s katero se stroški pojavljajo in so nanjo razdeljeni; fot. nosilec emulzije podlaga, na katero je nanesena emulzija; gled. nosilec kulis priprava, na katero se pritrdijo, obesijo kulise lutkovnega odra; grad. ločni nosilec v obliki loka; mostni nosilec del mostu, ki prenaša obtežbo na podpornike; palični nosilec sestavljen iz palic, ki tvorijo trikotnike; jezikosl. v trpnem stavku je osebek nosilec stanja; v češčini je nosilec naglasa prvi zlog; polit. nosilec kandidatne liste kdor ima pred vsemi drugimi kandidati volilne liste prednost, da postane poslanec določene stranke; rač. nosilec podatkov, zvoka priprava, ki omogoča zapisovanje, shranjevanje podatkov, zvoka; naprava, ki ima vgrajeno tako pripravo; strojn. nosilec navadno mirujoč, podolgovat element stroja, naprave, na katerega delujejo sile, zlasti pravokotno; šport. nosilec oranžnega, rumenega pasu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
obstójen1 -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. ki kljub neugodnim okoliščinam dalj časa ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti: blago obstojnih barv / pri visokih temperaturah obstojen lak; proti vlagi obstojna snov odporna; tako jeklo je na zraku dobro obstojno
♦ teh. v ognju obstojen ki pri visoki temperaturi ne spremeni svojih lastnosti// ki ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti sploh: kemično obstojna spojina 2. ki se dalj časa ne pokvari, ne uniči: shranjevanje manj obstojnih pridelkov;
pivo je obstojno nekaj mesecev;
industrijsko pripravljena živila so bolj obstojna / preproge iz sintetičnih vlaken so zelo obstojne trpežne
● zastar. alkohol je obstojni del vina sestavniobstójno prisl.:
obstojno obarvana tkanina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
odložíšče -a s (í) 1. rač. prostor, namenjen za (začasno) shranjevanje besedil ali slik na trdem disku: prenesti besedilo prek odložišča;
kopirati podatke v odložišče;
vsebino odložišča vstavimo v ustrezen program ter sliko odtisnemo ali shranimo v datoteko 2. del tiskalnika za odlaganje papirja: papir se odlaga na odložišče na zgornji strani tiskalnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
omára -e ž (ȃ) večji kos pohištva, ki se odpira na sprednji strani, za shranjevanje oblek ali drugih stvari: odpreti, zakleniti omaro;
spraviti obleko, perilo v omaro;
omara iz orehovega lesa;
ključ od omare / dvokrilna omara; knjižna omara; kombinirana omara sestavljena iz delov, od katerih se eni zapirajo, drugi so odprti; tridelna ali trodelna omara s tremi (vratnimi) krili; zidna omara navadno manjša omara v zidni vdolbini// v kmečkem okolju nizka omara s policami za shranjevanje jedil: latvico mleka je postavila v omaro // s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: denar in dokumente je imel shranjene v železni omari / hladilna omara hladilnik, velik kot omara; zamrzovalna omara omari podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi
♦ arhit. vzidana omara z obdelano prednjo stranjo, pritrjena v niši; elektr. stikalna omara s stikalnimi aparati; glasb. orgelska omara orgelsko ohišje; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
óselnik -a [osəu̯nik] m (ọ́) posoda za shranjevanje osle pri košnji: opasal si je oselnik in dal koso na ramo;
potegniti oslo iz oselnika;
naliti vodo v oselnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
párma -e ž (ȃ) nar. vzhodno prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: iz parme je dišalo po senu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
párna -e ž (ȃ) nar. 1. vzhodno prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: nad hlevom so imeli skedenj in parno 2. mn. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; gornje jasli: vreči konjem seno v parne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
pepél -a [pepeu̯] m (ẹ̑) siva, prahu podobna snov, ki ostane pri gorenju: pobrati pepel iz peči;
razgrebsti pepel;
pepel cigarete;
kup pepela / iztrkati pepel iz pipe / lesni pepel; vulkanski pepel / radioaktivni pepel; pren., ekspr. pepel časa je prekril spomine
● knjiž. posipati se s pepelom kesati se svojih slabih dejanj; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; ekspr. tleti pod pepelom prikrito biti dejaven
♦ teh. elektrofiltrski pepel odstranjen iz dimnih plinov z elektrofiltrom// taka snov, ki ostane pri sežigu človeškega trupla: shranjevanje pepela; žara s pepelom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
pepélnica1 -e [pepelnica in pepeu̯nica] ž (ẹ̑) arheol. kamnit monolitni zaboj za shranjevanje pepela mrličev:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
plín -a m (ȋ) 1. snov, ki nima svoje prostornine in oblike: plin se razteza, segreva;
razredčiti, stisniti, utekočiniti plin;
lahek, redek plin;
plin brez barve, okusa, vonja;
za plin neprepusten;
plini, tekočine in trdne snovi // navadno s prilastkom taka snov z določenimi posebnimi lastnostmi: eksplozivni, gorljivi, strupeni plini; naravni, umetni plin / bojni plini; črevesni plini; gorilni, kurilni, svetilni plin; zemeljski plin naravni plin v nahajališčih nafte in premoga / plin gori, uhaja iz cevi; napeljati plin; dovod, shranjevanje plina; kuhati na plin / pog.: zapreti plin preprečiti dotok plina; plačati račun za plin za dobavo plinskega goriva2. zmes zraka in bencinskih hlapov kot pogonsko sredstvo: dotok plina / dodati, odvzeti plin / pog. pritisniti na plin na pedal, ki uravnava dotok goriva; avt. žarg. rad pritiska na plin hitro vozi z motornim vozilom / pohoditi plin pospešiti
♦ fiz. entropija, gostota plina; kem. inertni plin ki redko ali sploh kemično ne reagira; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; mont. jamski plin ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; teh. generatorski plin ki se proizvaja v plinskem generatorju; voj. solzilni plin ki povzroča solzenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
plinohrám tudi plinohràm -áma m (ȃ; ȁ á) teh. posoda za shranjevanje plina pod povečanim tlakom: zaloge plina v plinohramu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
podsípnica -e ž (ȋ) agr. jama za shranjevanje korenja, repe čez zimo: napraviti podsipnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
pojáta -e ž (ȃ) 1. nar. pokrit prostor med hišo in gospodarskim poslopjem za shranjevanje vozov, kmečkega orodja: zapeljati voz v pojato 2. star. koliba, koča: med nevihto so se zatekli v pojato sredi polja / stražarska pojata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
pójeta -e ž (ọ̑) nar. prekmursko pokrit prostor med hišo in gospodarskim poslopjem za shranjevanje vozov, kmečkega orodja: skozi pojeto je stekel za hišo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
políca1 -e ž (í) 1. vodoravna deska za odlaganje, shranjevanje predmetov, pritrjena na steni ali v omari: montirati polico;
postaviti vazo na polico;
ozka, visoka polica / knjižna polica; omara s policami
● ekspr. v shrambi se šibijo police shramba je dobro založena; knjiga bo kmalu prišla na knjižne police bo izšla; bo v prodaji// kar je po obliki temu podobno: police in strešice na fasadi; polica nad kaminom / okenska polica 2. vodoravni ali rahlo nagnjeni del med strmimi ploskvami pri terasastem svetu: prečkati polico;
travnata polica;
hiše na polici;
polica in brežina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
póltar -ja m (ọ́) rib. lesena posoda z režami za začasno shranjevanje ulovljenih rib: za čolnom so imeli privezan poltar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
posóda2 -e ž (ọ̑) votel predmet za prenašanje, hranjenje česa: posoda pušča;
izprazniti, napolniti posodo;
natočiti vodo v dve posodi;
aluminijasta, lončena, pločevinasta, steklena posoda;
valjasta posoda;
dobro zaprta posoda;
posoda iz lesa;
kupiti veliko posodo za kuhanje kave;
dno posode je preluknjano / nočna posoda za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru / najprej so mu postregli s posodo juhe; pren., ekspr. jezik je le posoda pesnikovih čustev, misli // ed. več takih predmetov, taki predmeti: pri njih imajo dovolj posode; vso posodo moramo še kupiti // ed. več takih predmetov, taki predmeti za pripravljanje, serviranje hrane: po kosilu je pomila in pobrisala posodo; pospraviti posodo z mize; omara za posodo; stroj za pomivanje posode / jenska posoda iz jenskega stekla / kuhinjska, namizna posoda
♦ agr. ležalna posoda veliki sodi, cisterne za shranjevanje vina v kleteh; vinska posoda sodi, cisterne, steklenice; fiz. vezna posoda skupina posod, ki so med seboj pretočno povezane; teh. ekspanzijska posoda v katero se prelivajo presežki tekočine pri raztezanju; nepregorna posoda iz stekla ali gline, odporna proti visoki temperaturi; trg. bela iz porcelana, črna posoda iz železne pločevine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
posódica -e ž (ọ̑) manjšalnica od posóda: napolniti posodice z jagodami;
kovinska posodica;
posodica za shranjevanje nakita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
práhovka -e ž (ȃ) knjiž. krpa za prah: pobrisati prah s prahovko
♦ teh. steklena posoda z zamaškom za shranjevanje prašnatih in zrnatih snovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
predál -a m (ȃ) 1. škatli podoben del v kosu pohištva, ki se da izvleči: odpreti, zapreti predal;
vzeti iz predala;
zložiti v predal;
iskati po predalu;
globok, skriven predal;
spodnji predal v predalniku;
pisalna miza s predali / ročaji za predale // prostorsko ločen, omejen del česa; predelek: razdeliti skrinjo v dva predala; skrivni predali v kovčku; torbica s predaloma; pren. skriti predali srca 2. nar. visoka, zgoraj odprta naprava iz desk za shranjevanje žita: stresati žito v predale / veseliti se polnih predalov v kašči 3. nav. mn., zastar. rubrika, stolpec: polniti predale lista s pesmicami;
napadi v predalih dnevnikov
● publ. ob tem dogodku so obtožbo spet potegnili iz predala so jo začeli spet obravnavati; ekspr. vsako stvar postavi, uvrsti v svoj predal postavi, uvrsti v kako skupino glede na enake ali podobne lastnosti; ekspr. njega ni mogoče spraviti v noben predal zaradi individualnih značilnosti ga ni mogoče uvrstiti v kako skupino; ekspr. roman je obležal v urednikovem predalu ni bil objavljen; ekspr. urednikovi predali so bili prazni ni imel gradiva za objavo
♦ bot. pretini delijo plodnico v predale; les. angleški predal z nižjo sprednjo stranico; ptt poštni predal [p. p.] zaklenjena, navadno omarici podobna priprava v poštnem poslopju za spravljanje pošiljk, ki jih naslovnik sam prevzame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
predálnik -a m (ȃ) nizka omara s predali za shranjevanje perila: zapreti predalnik;
postaviti uro na predalnik;
zložiti perilo v predalnik;
predalnik iz češnjevega lesa;
predalnik s štirimi predali;
omara in predalnik // kos pohištva s predali: opremiti trgovino s policami in predalniki; predalnik za copate in čevlje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
reagénčen -čna -o prid. (ẹ̑) kem., v zvezah: reagenčni papir z raztopino reagenta prepojen papir;
reagenčna steklenica rjava ali brezbarvna steklenica za shranjevanje reagentov, kemikalij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
registrátor -ja m (ȃ) 1. kdor kaj registrira: registrator avtomobilov, delovnih organizacij;
registrator na sodišču / registrator prejetih in odposlanih dopisov / kronist je bil skrben registrator krajevnih dogodkov / pisatelj je bil odličen registrator vojnih razmer opisovalec / ekspr. otrok je občutljiv registrator napetosti v družini // adm. strokovni delavec v registraturi: arhivarji in registratorji 2. naprava za registriranje česa: registrator se je pokvaril;
registrator električne napetosti, potresov;
valj, vzmet registratorja 3. adm. kartonaste platnice s širokim hrbtom in mehanizmom za vpenjanje, shranjevanje listin, dopisov: vložiti spis v registrator // med takima platnicama vložene, shranjene listine, dopisi: prelistati registrator / prebrati registrator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
remíza -e ž (ȋ) pokrit prostor za shranjevanje, čiščenje in popravljanje (tirnih) vozil: tramvaj je odpeljal iz remize / remiza za železniške vagone
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
rezervoár tudi rezervár -ja m (ȃ) zaprt prostor ali posoda za shranjevanje navadno večjih količin plina, tekočine; zbiralnik, hranilnik: polniti rezervoar;
zgraditi rezervoar;
bencinski, naftni rezervoar;
rezervoar za gorivo;
pren. rezervoar moči
● ekspr. ta ribnik je pravi rezervoar rib v njem je veliko rib; publ. rezervoar delovne sile vir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
ribárnica -e ž (ȃ) prodajalna rib: kupiti ribe v ribarnici
♦ rib. lesena posoda z režami za začasno shranjevanje ulovljenih rib; poltar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
ribnjáča -e ž (á) rib. lesena posoda z režami za začasno shranjevanje ulovljenih rib; poltar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
séf -a m (ẹ̑) predal, omarica v banki za shranjevanje denarja, vrednostnih papirjev, dragocenosti: s silo odpreti sef;
hraniti, imeti zlatnino v sefu / bančni sef
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
seník -a m (í) prostor, stavba za shranjevanje sena: seniki so bili polni;
prespati na seniku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
shrámba -e ž (ȃ) 1. prostor za shranjevanje živil: shramba je prazna;
stanovanje ima zračno shrambo;
iti v shrambo po vino;
ključ od shrambe / shramba za živila // navadno s prilastkom prostor za shranjevanje česa sploh: žitna shramba; shramba za prtljago 2. star. shranjevanje, hramba: prostor za shrambo sadja / dati, izročiti komu kaj v shrambo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
shrámben -bna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na shrambo: shrambno okno / shrambna omara omara za shranjevanje zlasti manjše količine živil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
shranjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na shranjevanje: majhni shranjevalni prostori;
police in druge shranjevalne površine v omari
♦ pravn. shranjevalna pogodba pogodba o prevzemu tuje premičnine v hrambo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
shranjeválnica -e ž (ȃ) prostor za shranjevanje česa: dati kovček v shranjevalnico;
shranjevalnica koles, za kolesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
shranjeválnik -a m (ȃ) kar služi za hranjenje, shranjevanje česa: shranjevalnik toplote v avtomobilu;
zimski vrt je lahko dodatni shranjevalnik toplote / prenosni shranjevalnik slik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
shranjevánje -a s (ȃ) glagolnik od shranjevati: shranjevanje jabolk za zimo;
shranjevanje v hladilniku;
prostor za shranjevanje čevljev / shranjevanje dopisov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
SÍM-kártica -e in kártica SÍM -e -- ž (ȋ-ȃ) majhna plastična kartica s čipom, ki se vloži v mobilni telefon in omogoča njegovo uporabo ter shranjevanje podatkov: vstaviti, zamenjati SIM-kartico;
zakleniti SIM-kartico;
shraniti podatke na SIM-kartico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
sírnica -e ž (ȋ) star. prostor za shranjevanje sira: imeli so kaščo in sirnico
♦ gastr. sirnica juha iz kruha in začimb, kateri se med kuhanjem primeša nastrgan sir; zgod. sirnica v fevdalizmu hribovska kmetija s pašniki, ki oddaja zemljiškemu gospodu zlasti sir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
skedènj -dnjà in skèdenj -dnja [skədənj] m (ə̏ ȁ; ə̀) gospodarsko poslopje z delovnim prostorom zlasti za mlatenje in s prostorom za shranjevanje sena, slame: ob hiši sta skedenj in hlev;
delati v skednju;
lesen, zidan skedenj / mlatiti na skednju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
skladíšče -a s (í) zaprt prostor za shranjevanje česa, navadno izdelkov: izprazniti skladišče;
iti v skladišče;
hraniti v skladišču;
skladišče hrane, razstreliva, vnetljivih tekočin;
skladišče za žito / carinsko, vojaško skladišče; ladijsko skladišče; silosno skladišče / zidati skladišče / mravlje imajo pod zemljo skladišče; pren. skladišče znanja
● ekspr. moja soba je pravo skladišče v njej je veliko pohištva, predmetov; ekspr. maščoba je glavno skladišče za energijo v njej je shranjena energija// oddelek v delovni organizaciji, ki skrbi za tako shranjevanje: vodja skladišča; delavec v skladišču / javno skladišče
♦ ekon. konsignacijsko skladišče za blago določenega, navadno tujega proizvajalca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
sklédnik -a m (ẹ̑) etn. kos pohištva zlasti v kmečki hiši za shranjevanje skled: na steni sta visela sklednik in žličnik;
jemati sklede iz sklednika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
skrínja -e ž (í) zaboj s pokrovom, navadno lepo izdelan, za shranjevanje česa: skrinja je zaklenjena;
odpreti, zapreti skrinjo;
spraviti kaj v skrinjo;
lesena, železna skrinja;
pokrov skrinje // s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: v kotu je stala pletena skrinja / glasbena skrinja džuboks, glasbeni avtomat; zamrzovalna skrinja skrinji podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi
♦ etn. kmečka skrinja preprosto izdelana, lesena, navadno poslikana; žitna skrinja navadno tesana, za shranjevanje zlasti žita; glasb. glasbena skrinja skrinja, omara z vgrajenim mehanskim igralnim aparatom, sestavljenim iz različno dolgih jezičkov, ki zazvenijo ob dotiku s konicami na vrtečem se valju; šport. (švedska) skrinja skrinji podobno telovadno orodje, zlasti za preskoke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
sôlznica -e [sou̯znica] ž (ȏ) anat. solzna žleza: solznice stalno vlažijo oči / žleza solznica
♦ anat. parna kost nosu pri očesni votlini s solzovodom; arheol. posodica za shranjevanje dišav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
spravílo -a s (í) 1. spravljanje:a) pridelkov s polja: pomagati pri spravilu krompirja b) lesa iz gozda: spravilo lesa 2. knjiž. prostor, priprava za spravljanje, shranjevanje česa: hraniti denar v posebnem, zaklenjenem spravilu / muzeji ne smejo biti samo spravila starin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
spravíšče -a s (í) knjiž. kraj, prostor za spravljanje, shranjevanje: v prizidku hleva je bilo spravišče različnega orodja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
stekleníca -e ž (í) višja posoda za tekočine z ozkim, podolgovatim grlom, navadno iz stekla: napolniti steklenico;
odpreti, zamašiti steklenico;
piti iz steklenice;
natočiti vino v steklenico;
litrska steklenica;
okrogla, ploščata, trebušasta steklenica;
steklenica iz zelenega stekla;
pokrovčki za steklenice / slatinska steklenica; termos steklenica steklenica z dvema stenama, ki le malo prepušča toploto; steklenica za pivo, za peneča se vina; grlo, vrat steklenice / pločevinasta, porcelanasta steklenica / steklenica olja, piva, vina / nepovratna steklenica steklenica, ki se v trgovini ne more vrniti ali zamenjati; povratna steklenica steklenica, ki se v trgovini lahko vrne ali zamenja// vsebina steklenice: izpiti steklenico do dna
● ekspr. rad je segal po steklenici rad je pil (alkoholne pijače)
♦ fiz. leydenska steklenica nekdaj kondenzator v obliki steklenega valja, ki ga na obeh straneh obdaja plast kovine; gost. bordoška steklenica s kratkim vratom za temna in rdeča vina, 0,7 l; kem. reagenčna steklenica rjava ali brezbarvna steklenica za shranjevanje reagentov, kemikalij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
svetilkárna -e ž (ȃ) mont. prostor za shranjevanje jamskih svetilk: iti po svetilko v svetilkarno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
svísli -i ž mn. (ȋ) prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: spraviti seno na svisli;
spali so na svislih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
šatúlja -e ž (ú) manjša, navadno okrašena škatla, skrinjica za shranjevanje zlasti dragocenosti: odpreti, zapreti šatuljo;
pisma hrani v dragoceni šatulji;
lesena, žametna šatulja;
šatulja z okrašenim pokrovom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
škátla -e ž (ȃ) 1. posoda kvadraste, valjaste oblike, navadno s pokrovom, iz kartona, pločevine za shranjevanje, embalažo: odpreti škatlo;
zlagati izdelke, pisma v škatlo;
kartonska, pločevinasta škatla / konzervne škatle; šivalna škatla; škatla za jestvine // vsebina škatle: pojesti škatlo piškotov 2. pog. zunanji varovalni, vezni del kakega predmeta, naprave; ohišje: občutljivi del mehanizma je v škatli;
škatla radijskega aparata / škatla avtomobila karoserija3. slabš., navadno s prilastkom škatli podobna hiša, stavba: zdaj gradijo same škatle / stanuje v eni od stanovanjskih škatel // vozilo, zlasti slabo: ladja je bila stara škatla / pločevinasta škatla avtomobil, avtobus
● nar. škatla past za polhe; arhit. žarg. škatla škatli podoben sestavljiv pohištveni element; obrt. žarg. škatla omarica za roleto; slabš. ugasni no to škatlo radijski, televizijski sprejemnik; les. žarg. okenska škatla okenski okvir
♦ etn. škatla plitev barjanski čoln z ravno, oglato zadnjo stranico; glasb. škatla priprava s pokrovom in ročajem za prenašanje violine, čela; trg. zložljiva odpremna škatla zložljiva embalaža za knjigo, izdelek iz kosa kartona, valovite lepenke; voj. dimna škatla posoda, napolnjena s snovjo, ki pri izgorevanju daje velike količine dima za maskiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
tánk -a m (ȃ) 1. oklepno vozilo z gosenicami in zgornjim vrtljivim delom s topovsko cevjo in včasih z mitraljezom: streljati iz tanka;
zlesti v tank;
s tanki oborožena enota;
ropot tankov;
voznik tanka;
napad na tanke / lahki, težki tank 2. v vozilo vgrajena posoda za pogonsko gorivo: napolniti tank z bencinom;
prazen tank;
tank avtomobila, letala / bencinski tank // velika zaprta kovinska posoda za hranjenje tekočin: imeti v tankih mleko, vino; tanki in sodi 3. navt. zaprt prostor ali del zaprtega prostora pri plovilih za shranjevanje ali prevažanje tekočin: hraniti pitno vodo v tanku;
tanki za tekoči tovor;
tanki na tankerju / balastni tank v katerega se načrpa morska voda za obremenitev premalo obtežene ladje; vzgonski tanki doka s katerimi se uravnava višina doka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
tobôlec -lca m (ó) nar. belokranjsko 1. posoda za shranjevanje osle pri košnji; oselnik: kose in tobolci 2. majhna posoda iz lubja: nabirati jagode v tobolec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
tŕd -a -o tudi -ó prid., tŕši (ȓ ŕ) 1. ki se pod pritiskom ne udere, vda (rad): trda blazina, postelja / trd živalski oklep / hoditi po trdem snegu; trda, uhojena pot / ekspr. spati na trdih tleh / trdi svinčnik ki tudi ob večjem pritisku dela manj vidno črto// ki se ne da (rad) raziti, obdelovati: trda kamnina; trda skala; trd kot beton // ki se ne da (rad) gnesti, oblikovati: trda snov; trdo testo / ta zemlja je še trda se še ne da (rada) obdelovati / trdi in mehki klobuki // ki se ne da (rad) rezati, gristi: trd kruh, sir; trda lupina jabolka; trda skorja; trdo meso starih živali / sadje je še trdo še ni sočno, zrelo2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek neugodja: trd ovratnik;
trdo poškrobljeno platno;
trdo sukno;
trdo usnje / trda dlaka / trda, raskava koža na dlaneh 3. ekspr. manj gibljiv, težko gibljiv: ima trde prste;
trdo koleno / trd volan / biti ves trd od mraza, strahu / biti trd kakor mrlič negiben, tog// ki ne izraža, kaže lahkotnosti: trdi gibi; trda hoja / trd izgovor tujih besed / trd ritem 4. nav. ekspr. ki prinaša trpljenje, težave: to so bili trdi časi;
trda stvarnost / trdo življenje / trd boj; do tja je še več ur trde hoje naporne; trdo delo težko, težaško / trda preizkušnja huda, težka5. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: trd stisk roke;
trd udarec po mizi / star. trd spanec trden / knjiž. trda revščina huda, velika / zunaj je trda tema popolna; ekspr. delati do trde noči; knjiž. letos je trda zima huda, zelo mrzla / knjiž.: trde barve močne, izrazite; trda svetloba / trda droga vsako močno mamilo, ki povzroča hitro odvisnost, lahko tudi smrt6. ekspr. strog, neprizanesljiv: trd, a pravičen mož;
biti trd do otrok, z otroki / trd značaj / trda očetova roka / trda pravica / trda kazen // neuklonljiv, nepopustljiv: trd, neprijazen človek / kljub mučenju je ostal trd in ni ničesar izdal / trd kmet 7. nav. ekspr. ki ne vsebuje, izraža prijaznosti, naklonjenosti: reči kaj s trdim glasom;
trd pogled;
trde besede / na obrazu so se mu prikazale trde poteze; njegove oči so ostale trde in mrzle 8. nav. ekspr. neobčutljiv, brezčuten: sčasoma je postal trd, nič več ga ni prizadelo
● ekspr. to besedilo bo za prevajalca trd oreh je težko prevedljivo; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; trdi pristanek letala pristanek, pri katerem se letalo lahko razbije, poškoduje; pog., ekspr. gostje so že trdi pijani, vinjeni; ta jezik je trd ima sorazmerno malo samoglasnikov; jezik pripovedi je okoren, trd slovnično, stilno neizoblikovan; nizko ranjenec je že trd mrtev; ekspr. učenec je trde glave, ima trdo glavo se težko uči; šport. žarg. trda igra neobzirna, zelo borbena igra; ekspr. ima trdo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. on potrebuje trdo roko odločno, dosledno vodstvo; ekspr. vladati s trdo roko odločno, s silo, nasiljem; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; pog. štedilnik na trdo gorivo trdno gorivo; on je trdega srca, ima trdo srce je neusmiljen, neprizanesljiv
♦ agr. trdi sir zorjen sir z manjšim odstotkom vode v brezmastni snovi; trdo vino vino, ki vsebuje veliko kisline, čreslovine, navadno tudi več alkohola; anat. trda mrena zunanja ovojnica centralnega živčevja; trdo nebo sprednji, koščeni del neba; fot. trdi negativ negativ, ki nastane pri predolgo časa trajajoči osvetlitvi ali predolgo časa trajajočem razvijanju; trda gradacija ostro prehajanje od bele barve v črno brez vmesnih sivih tonov; glasb. trdi zastavek zastavek, pri katerem sta glasilki tesno skupaj; jezikosl. trdi l [ł] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; trdi znak osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; kem. trda voda voda, ki vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve soli; kor. trdi copatki za ples na prstih prilagojeno obuvalo s trdo kapico in podplatom; les. trdi les les z razmeroma veliko gostoto; med. trdi čankar razjeda s trdimi robovi, značilna za prvi stadij sifilisa; metal. trdi svinec svinec, ki mu je dodan antimon; trde kovine kovine z veliko trdoto; pravn. trdo ležišče nekdaj poostritev prestajanja zaporne kazni ali ukrep med kazensko preiskavo, po katerem mora kaznjenec, preiskovanec spati na golih deskah; rač. trdi disk naprava z elektronsko opremo in vrtečo se magnetno ploščo za shranjevanje informacij; teh. trdi lot ali trda spajka lot ali spajka z visokim tališčem; tisk. knjiga s trdimi platnicami s platnicami iz debelejše lepenketrdó tudi tŕdo prisl.:
trdo se bojevati za kaj; trdo delati; trdo odgovoriti; trdo ravnati s kom; trdo stopati po sobi; trdo udariti po mizi; trdo zapreti vrata / trdo kuhano jajce jajce z zakrknjenim rumenjakom; trdo vezana knjiga knjiga, vezana v trde platnice
● oče je svoje otroke trdo držal bil je zelo strog z njimi; star. hoditi trdo za kom tik, tesno
tŕdi -a -o sam.:
ekspr. trda bo za kmete težko bodo živeli; ekspr. trda mi gre za denar primanjkuje mi denarja; ekspr. trda mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; spati na trdem; v trdo kuhano jajce jajce z zakrknjenim rumenjakom; udaril ga je z nečim trdim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
trezór -ja m (ọ̑) posebno zavarovan prostor v banki za shranjevanje denarja, dragocenosti: zavarovati trezor z alarmno napravo;
vlomilci so hitro odšli iz trezorja / bančni trezor; nočni trezor z vratci na zunanji strani stavbe, skozi katera se lahko spusti kaj v hranjenje v neuradnem, nočnem času// kovinski predal, omarica za shranjevanje denarja, dragocenosti: odpreti trezor; vgraditi trezor; spraviti nakit v trezor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
túnja -e ž (ū) nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža: vzeti mast iz tunje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
túnjka -e ž (ū) nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža: napolniti tunjko z mastjo;
vzeti klobaso iz tunjke / meso iz tunjke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
úrna -e ž (ū) knjiž. vrč, lonec: najti urno, polno zlatnikov / daritvena urna // posoda za shranjevanje pepela mrličev; žara: urna s pepelom pokojnega / pokopavati v urne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
vídeodísk in vídeo dísk -a m (ȋ-ȋ) rač. optični disk za shranjevanje in predvajanje videoposnetkov: digitalni, laserski videodisk;
predvajalnik videodiskov;
zgoščenka in videodisk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
vídeomédij in vídeo médij -a m (ȋ-ẹ́) 1. izrazni način, ki informacije posreduje s sliko, videoposnetkom, zlasti prek računalnika: nekateri umetniki so odločilno vplivali na razvoj videomedija;
predstavitev prek videomedija;
slikar z izkušnjo videomedija / aktivnosti, delo na področju videomedija 2. priprava za shranjevanje, prenos in predstavitev videoposnetkov: visokozmogljivi videomedij;
delo z videomedijem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
vitrína -e ž (ȋ) kos pohištva z eno stekleno steno ali več za razstavljanje, shranjevanje zlasti manjših predmetov: odkleniti, odpreti vitrino;
hraniti zbirko porcelana v vitrini / muzejske vitrine; razstavna vitrina // temu podobna priprava v trgovinah za prikaz prodajnih predmetov: vitrina z urami in nakitom; vitrine s slaščicami / hladilna vitrina z vgrajeno hladilno napravo za hranjenje hitro pokvarljivih živil v trgovini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
vodír -ja m (í) nar. vzhodnoštajersko posoda za shranjevanje osle pri košnji; oselnik: za pas si je obesil vodir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
vodnják -a m (á) 1. zaprt prostor ali posoda, navadno v zemlji, za zbiranje, shranjevanje večjih količin pitne vode: kopati, vrtati, zidati vodnjak;
zajemati vodo iz vodnjaka;
globok vodnjak;
vaški vodnjak;
vodnjak s talno vodo / kraški vodnjak s kamnitim obodom; vodnjak na vedro in vreteno; vodnjak na vzvod; vodnjak z ročno črpalko 2. arhitektonsko zasnovan in plastično okrašen zbiralnik za vodo, navadno z vodometom: sredi trga stoji vodnjak;
bronast, kamnit vodnjak / Robbov vodnjak
♦ geogr. arteški vodnjak; teh. zabiti vodnjak z v zemljo zabito koničasto cevjo z režami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
vozárna -e ž (ȃ) knjiž. pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev; kolnica: na dvorišču je stala velika vozarna;
spraviti voz v vozarno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
vréča -e ž (ẹ́) 1. priprava iz kosa tkanine, papirja, sešitega, zlepljenega na treh straneh, za shranjevanje, prenašanje česa drobnega, sipkega: napolniti, zavezati vrečo;
stresti krompir iz vreče;
metati, sipati v vrečo;
papirnata, platnena, polivinilna vreča;
polna, raztrgana vreča;
vreča iz jute;
padel je na tla kot vreča z iztegnjenim telesom / cementna vreča; poštna vreča / s težavo dvigniti vrečo; petdeset kilogramov težka vreča // vsebina vreče: porabiti deset vreč cementa; kupiti vrečo krompirja, moke 2. kar je po obliki podobno taki pripravi: v vrečo zašito truplo vreči v morje / obleči odejo v vrečo iz pralnega blaga v prevleko / spalna vreča priprava v obliki vreče za spanje zlasti na prostem / kožna vreča organa, žleze
● evfem. držati vrečo biti soudeležen pri kraji, ropu; meče vse v eno, isto vrečo meče vse v en, isti koš; knjiž. kupiti mačka v vreči kupiti mačka v žaklju; ekspr. to stane vreče denarja zelo veliko; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro
♦ alp. bivak vreča spalna vreča za bivakiranje; meteor. vetrovna vreča vreči podobna priprava za približno ocenjevanje smeri vetra; zool. trebušna vreča vreči podobna kožna guba na trebuhu nekaterih sesalcev, v kateri nosi samica mladiče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
vrvnják -a m (á) navt. prostor za shranjevanje vrvi, navadno na premcu:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
vsébnik -a m (ẹ̑) velik zaboj za kombinirano prevažanje blaga na velike razdalje: varen prevoz urana v vsebnikih // velikemu zaboju podobna posoda za shranjevanje odpadkov: vreči smeti v vsebnik; vsebnik za steklo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zabòj -ôja m (ȍ ó) posoda kockaste, kvadraste oblike, navadno iz lesa, za shranjevanje, embaliranje: izdelovati zaboje;
odpreti zaboj;
zbiti zaboj iz desk;
zabiti pokrov na zaboj;
zlagati knjige v zaboj;
kovinski zaboj;
zaboj s strelivom;
zaboj za drva, premog, sadje / zaboj piva // vsebina zaboja: stresli so cel zaboj krompirja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zabójnik -a m (ọ̑) 1. velik zaboj za kombinirano prevažanje blaga na velike razdalje: prevažati blago v zabojnikih 2. velik prenosen kovinski zaboj za začasno bivanje, navadno v času dela na terenu, ob naravnih nesrečah ali za shranjevanje zlasti gradbenih orodij in naprav: v zabojnikih in prikolicah so nastanjeni ljudje, ki so v potresu izgubili domove / bivalni zabojnik; gradbeni zabojnik 3. navadno večji kovinski ali plastični zaboj za odlaganje odpadkov: posebni zabojniki za ločeno zbiranje steklenih in papirnih odpadkov;
zabojnik za steklo / zabojnik za smeti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zakládnica -e ž (ȃ) 1. prostor, stavba za shranjevanje dragocenosti, denarja: ogledati si zakladnico;
shraniti v zakladnici / državna, tempeljska zakladnica; zakladnica muzeja // ekspr. skrit prostor, kraj, kjer kdo hrani kaj dragocenega, vrednega: iz svoje zakladnice je potegnil oguljeno fotografijo; deček je dal denar v zakladnico pod strešnikom 2. knjiž. posebno zavarovan prostor v banki za shranjevanje denarja, dragocenosti; trezor: dati dragocenosti v zakladnico / bančna zakladnica 3. v nekaterih državah ministrstvo, ki upravlja z javnim, državnim denarjem: o emisiji odloča zakladnica / minister državne zakladnice zakladni minister4. ekspr., navadno z rodilnikom kar vsebuje veliko dragocenega, vrednega in se lahko iz njega črpa: morje je zakladnica soli in vode / knjiga je prava zakladnica znanja / ta človek je zakladnica izkušenj, spoznanj 5. ekspr., s prilastkom kar sestavlja celota kakih vrednih del: izvajati dela iz slovenske glasbene zakladnice;
črpati iz kulturne zakladnice naroda
● ekspr. slovar obsega pravo zakladnico besed zelo veliko; knjiž. njena besedna zakladnica je skromna njen besedni zaklad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zakristíja -e ž (ȋ) prostor, navadno ob oltarnem delu cerkve, za shranjevanje pri obredih potrebnih oblačil, predmetov: stopiti iz zakristije;
mašnik se obleče v zakristiji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zamrzoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zamrzovanje: zamrzovalni postopek / zamrzovalna omara, skrinja omari, skrinji podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi
♦ agr. zamrzovalni predor prostor v obliki predora za zamrzovanje živil, zlasti mesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zamrzoválnica -e ž (ȃ) prostor ali stavba za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi: zamrzovalnica za meso;
hladilnice in zamrzovalnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zamrzoválnik -a m (ȃ) naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi: dati meso v zamrzovalnik;
vzeti zelenjavo iz zamrzovalnika;
hladilnik z zamrzovalnikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zasípen -pna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zasip: zasipni material
♦ agr. zasipna jama jama za shranjevanje korenja, repe čez zimo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zasípnica -e ž (ȋ) agr. jama za shranjevanje korenja, repe čez zimo: spraviti repo v zasipnico;
plitva zasipnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zbalírati -am dov. (ȋ) zviti, stisniti in pripraviti za shranjevanje, transport: zbalirali so več ton sena;
zbalirati in uskladiščiti velike količine slame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zbirálnik -a m (ȃ) 1. zaprt prostor ali posoda za zbiranje in shranjevanje navadno večjih količin plina, tekočine: zbiralnik se polni;
zgraditi zbiralnik;
velik podzemni zbiralnik / plinski, vodni zbiralnik; plavajoči zbiralnik nafte; zbiralnik za mleko 2. priprava za zbiranje in shranjevanje energije: sonce ogreva zbiralnike na strehah / parni, toplotni zbiralnik; sončni zbiralnik naprava, navadno na strehi, ki izkorišča sončno svetlobo za segrevanje vode ali zraka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zgoščênka -e ž (é) optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov: uničiti zgoščenko s tajnimi podatki;
skladbe na zgoščenki;
stojalo, ovitki za zgoščenke / dvojna zgoščenka glasbeni album, ki zajema dve zgoščenki// podatki, navadno glasba, posneti na taki plošči: izdati, posneti zgoščenko; koncert za promocijo nove zgoščenke; kasete in zgoščenke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zvón -a tudi -á m, mn. zvonôvi (ọ̑) 1. spodaj odprt in razširjen votel kovinski predmet, ki ob udarcih, trkih obenj daje močne, zveneče glasove: zvon buči, doni, zvoni, ekspr. kliče, poje;
narediti, uliti zvon;
obesiti, sneti zvonove;
udariti na zvon;
zvoniti z vsemi zvonovi;
bronast, železen zvon;
kembelj, plašč zvona / stolp z zvonovi zvonik / cerkveni zvon; mali, srednji, veliki zvon // glas, ki ga daje ta predmet pri udarjanju po njegovi površini: zvon odmeva, se razlega po dolini / opoldanski, večerni zvon // ta predmet kot sredstvo za naznanjanje česa: zvon naznanja, da nekje gori; zvon je odbil, udaril poldne / ekspr. zvon mu bije z bitjem naznanja njegovo smrt; na pogrebu mu zvoni; biti plat zvoná z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo / dajati opozorila z ladijskim zvonom; mrliški zvon v krščanskem okolju zvon, navadno najmanjši, ki naznanja smrt koga; vznes. poje mu večni zvon mrliški zvon; ekspr. zapeli so velikonočni zvonovi začeli so zvoniti slovesno kakor na veliko noč2. navadno s prilastkom zvonu podobna priprava, del stroja: zamenjati zvon pihalnega stroja / gumijasti zvon za čiščenje zamašenih cevi s pomočjo tlaka; potapljaški zvon za opravljanje del pod vodo; stekleni zvon za shranjevanje živil, zlasti sira
● zvonovi gredo v Rim v krščanskem okolju na veliki četrtek prenehajo zvoniti; nar. iti se obesit na zvon iti zvonit; ekspr. obešati na (veliki) zvon povsod razglašati, pripovedovati; ekspr. bila je najlepše dekle pod našim zvonom v naši župniji; plat zvoná že bije plat zvoná zadnji čas je, da se kaj stori, ukrene; problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvoná da bi bilo treba opozarjati nanj; knjiž. treba je slišati še drugo plat zvoná drugo, nasprotno trditev, mnenje; hlače na zvon ki imajo hlačnice spodaj razširjene
♦ glasb. zvonovi glasbilo iz visečih kovinskih palic ali cevi, na katere se udarja s tolkačem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
žára -e ž (á) posoda za shranjevanje pepela mrličev: žara s pepelom pokojnika / mrliška žara
♦ arheol. hišasta žara v obliki hiše, bivališča, znana v Evropi od pozne bronaste dobe do antike// žari podobna posoda: iz bakrenih žar se je širil vonj kadila; volilna žara
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
žíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žito: žitno zrno / žitno polje / žitni pridelek / žitni čistilnik stroj za ločevanje plevelnega semena od žitnega; žitni silos / žitna kava; žitno žganje / žitni krog geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer
♦ agr. žitna rja; etn. žitna skrinja skrinja, navadno tesana, za shranjevanje zlasti žita; teh. žitni kombajn; zool. žitni molj; žitni strgač škodljiva žuželka, ki povzroča poškodbe na listih ovsa, pšenice in ječmena, Lemma melanopus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
žítnica -e ž (ȋ) 1. prostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča: spraviti žito v žitnico;
vrata žitnice
♦ zgod. mestna žitnica // posoda, naprava za shranjevanje žita: stopil je v kaščo, da pregleda žitnice; polne žitnice 2. publ. žitorodno območje: stepo so spremenili v žitnico / ta pokrajina je naša žitnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
žlíčnik -a m (ȋ) 1. nav. mn., gastr. jed, oblikovana z odvzemanjem navadno močnate mase z žlico: iz zmesi jajc, skute in zdroba narediti žličnike;
zakuhati žličnike v juho / vodni, vranični, zdrobovi žličniki; snežni žličniki iz snega; solnograški žličniki na maslu pečeni za pest veliki iz rahle zmesi jajc, sladkorja, moke, ki se jedo vroči2. etn. posoda za shranjevanje lesenih žlic, navadno pritrjena na steni: vzeti žlico iz žličnika;
sklednik in žličnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
žlíčnjak -a m (ȋ) etn. posoda za shranjevanje lesenih žlic, navadno pritrjena na steni: dati žlice v žličnjak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.