gúma -e ž (ȗ) - 1. elastična snov, dobljena z vulkanizacijo kavčuka: proizvajati gumo; prevleči z gumo; mehka guma; industrija gume; igrače, tla iz gume / sintetična, umetna guma / penasta guma zelo elastična, luknjičava sintetična snov; surova guma kavčuk
- 2. izdelek iz te snovi: tesnilna guma za ekonom lonec; gorski čevlji z rebrasto gumo z rebrastimi gumijastimi podplati
// obroč iz te snovi za na kolo vozila, plašč: kupiti nove gume; zamenjati gume pri avtomobilu / avtomobilska guma; zimske gume globoko narezane; guma za motor, za kolo - 3. med. bula, značilna za tretji stadij sifilisa: pojavitev gum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
lepílo -a s (í) snov, sredstvo za lepljenje: namazati z lepilom;
lepilo iz škroba;
lepilo za les;
proizvodnja lepil;
steklenička lepila / lepilo dobro drži, popusti / čevljarsko, mizarsko lepilo; naravna, sintetična lepila; rastlinsko, živalsko lepilo // tanka plast, prevleka iz tega: odluščiti lepilo
♦ filat. brazdasto lepilo plast lepila z brazdami na hrbtni strani znamke; kem. dekstrinsko, kazeinsko lepilo; petr. lepilo rudninska zrnca, ki vežejo med seboj večja zrna starejših rudnin; teh. hladno lepilo ki lepi brez segrevanja; toplo lepilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
mása -e ž (ȃ) - 1. snov, surovina, navadno mehka, za izdelke: zmleto rudo segrevajo, da nastane gobasta masa; mleti maso za karton; gnetljiva, homogena, mehka masa / mesna, papirna, steklena masa / obliti z bitumensko maso z bitumenom; izravnalna masa / z oslabljenim pomenom razvažati vročo asfaltno maso vroči asfalt
// v zvezi umetna, plastična, sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul: predmeti, tla iz umetne mase; predelava umetnih mas - 2. knjiž., s prilastkom velika strnjena količina kake snovi ali kakih stvari: mišična, vodna masa / na obzorju se vidi temna masa mestnih hiš gmota
// publ., z oslabljenim pomenom kopičenje zvočnih mas zvokov
// publ. bataljon se premika v sklenjeni masi sklenjeno - 3. slabš. velika, strnjena skupina ljudi; množica: demonstrirajoča masa; tuleča in ploskajoča masa
- 4. nav. mn., publ. ljudje, ki predstavljajo največji del družbe, zlasti nižji sloji; množica: dvignile so se zatirane mase; delavske, ljudske mase; ideja je zajela najširše mase; gibanje, razširjeno med masami / dvigniti se nad maso; psihologija mase
- 5. publ., s prilastkom količina: v raztopini se odvečna masa topljenca izloči; del določene mase zlata / povečati maso osebnih dohodkov vsoto, znesek za osebne dohodke
// z rodilnikom velika količina, množina: delo je bilo obremenjeno z maso nepredelanega gradiva; velikanska masa danosti, težav, nasprotij - 6. fiz. količina, ki pove, kako se telo upira pri pospeševanju: meriti maso; lunina masa; masa atoma
♦ biol. dedna masa skupek vseh genov organizma; genotip; fiz. mirovna masa masa telesa v mirovanju; gastr. masa mešanica živil, iz katere se pripravljajo razne jedi; gozd. lesna masa količina stoječega ali posekanega lesa; sečna masa količina lesa, določena za sečnjo; jur. likvidacijska ali stečajna masa premoženje dolžnika, ki je v likvidaciji; kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; molekulska masa število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; meteor. zračna masa zrak nad večjim področjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
pénast -a -o prid. (ẹ́) - 1. poln pen: penasta voda; penasto mleko; kozarec penastega piva / ves penast je okoli ust; penast od jeze / penaste ustnice / penast konj
- 2. podoben peni: penasta masa, snov / penasto tesnilo iz penaste snovi
// navadno v zvezi penasta guma zelo elastična, luknjičava sintetična snov: izdelek iz penaste gume
♦ grad. penasti beton penjeni beton
pénasto prisl.: gastr. rumenjak in sladkor penasto stepsti mešati tako dolgo, da se speni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
sintétičen -čna -o prid. (ẹ́) - 1. nanašajoč se na sintezo: sintetični postopek / sintetična ocena, sodba; sintetična študija o gledališču
- 2. kemično, umetno dobljen, narejen: sintetični izdelki; sintetični kavčuk; sintetična tkanina; to blago, perilo je sintetično / sintetična zdravila / sintetična hrana; sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul
♦ biol. sintetični hormoni; farm. sintetični analgetiki; fin. sintetični konto konto, ki prikazuje posamezne skupine sredstev ali vire sredstev; kem. sintetični polimeri; lingv. sintetični jeziki jeziki, ki z določeno obliko besede izražajo hkrati več slovničnih kategorij; lit. sintetična kompozicija kompozicija, pri kateri si sledijo dogodki v naravnem, neprekinjenem časovnem zaporedju; muz. sintetična glasba kombinacija navadne glasbe z elektronsko; ped. sintetična metoda pouka metoda, pri kateri se elementi obravnavane snovi sestavljajo v celote
sintétično prisl.: sintetično narejena snov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
sintétika -e ž (ẹ́) pog. sintetična tkanina: sintetika se ne mečka;
bluza iz sintetike;
volnena tkanina, kombinirana s sintetiko // izdelki iz te tkanine: najraje nosi sintetiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
strojílo -a s (í) usnj. rastlinska ali sintetična snov, ki predela surovo živalsko kožo v usnje: izdelovati strojila;
pridobivati strojilo iz lubja;
obdelovati kože s strojili / kromovo strojilo raztopina kromovega bazičnega sulfata; mineralno strojilo za mineralno strojenje; rastlinsko strojilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
vlákno -a s (á) podolgovat, tanek delec snovi kot sestavina- a) prediva, niti, tkanine: spresti nit iz vlaken; puliti vlakna iz povesma; dolga, kratka vlakna; debelina, dolžina vlaken / bombažna, lanena vlakna; kemična umetno narejena iz kemičnih, umetnih ali naravnih snovi, sintetična vlakna umetno narejena iz kemičnih, umetnih snovi; kokosova vlakna; listna, semenska vlakna; naravna, umetna vlakna / tekstilna vlakna
- b) rastline, živalskega, človeškega telesa: rezati meso prečno na vlakna; žagati les v smeri vlaken
● ekspr. poznati kaj do zadnjega vlakna zelo dobro; ekspr. biti komu do zadnjega vlakna zvest zelo, popolnoma
♦ anat. mišično vlakno; živčno vlakno daljši izrastek živčne celice; bot. vlakno podolgovata celica z olesenelo ali celulozno membrano; kem. poliamidna vlakna; med. vlakno podolgovat, tanek tkivni delec; tekst. neskončno vlakno kemično vlakno, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini; zelo dolgo vlakno iz naravne svile; steklena vlakna narejena iz omehčanega stekla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.