Tiskanje

balván balvána samostalnik moškega spola [balván]

1.

večja, od matične kamnine odlomljena skala, navadno osamljena

2.

iz športa nižja umetna plezalna stena za tehnično zahtevnejše plezanje brez uporabe varoval

2.1.

manj formalno

;

SINONIMI:

iz športa balvansko plezanje

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. bàlvan ‛štor’ in ‛neumen človek’, rus. bolván, polj. bałwan (tudi ‛snežak’), češ. balvan ‛večja skala’ < pslov. *bъlvanъ, nejasnega izvora

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

blók -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

brítvičar -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

bučánje bučánja samostalnik srednjega spola [bučánje]

1.

oddajanje močnega, globokega zvoka, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑bučati

dráslja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

dráslja -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

erjö́lec -lca m skalni jazbec: i pecsine erjölczom sztánek TA 1848, 84

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

erozíjski lônec -ega -nca m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

glavínec glavínca samostalnik moškega spola [glavínəc]

iz botanike rastlina z razvejanim steblom, mesnatimi listi in modrimi, rožnatimi, rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Centaurea

STALNE ZVEZE: modri glavinec, navadni glavinec, skalni glavinec
ETIMOLOGIJA: iz glavina ‛velika glava’ iz ↑glava

grbína -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

grêda -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

hŕbet -bta m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

jagodovína in jágodovina -e ž (í; á)
(rdeče) jagode, jagodičje: z jagodovino porasla poseka
♦ bot. petoprstnik z belimi cveti in pernatimi listi pri tleh; skalni petoprstnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

jeréb -a m (ẹ̑)
zool., v zvezah: gozdni jereb rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom, Tetrastes bonasia; skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

jeréb -a m živ. (ẹ̑) |ptič|: gozdni, skalni ~
jerébovka -e ž (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

jerę̑b, m. das Rebhuhn (Männchen); snežni j. = snežna jerebica, Erj. (Z.), Frey. (F.); skalni j., = kotorna, das Steinhuhn (perdix saxatilis), Erj. (Ž.), Frey. (F.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

klín¹ -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kobáliti grebén -im -- nedov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kobáljenje grebéna -a -- s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

korozíjski nòž -ega nôža m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kotǫ̑rna, f. = skalni jereb. das Steinhuhn (perdix saxatilis), Erj. (Ž.); = bela jerebica, das Schneehuhn (lagopus), Mik.; — prim. it. cotornice, die Wachtel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

kŕšje -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

lahkôtno nač. prisl.

izraža, da hoja, premikanje vzbuja vtis odsotnosti teže, napora

SINONIMI:

na lahko, knj.izroč. lagotno, ekspr. lahno, knj.izroč. na lahno, star. polahko, star. polahkoma, ekspr. z lahkimi koraki, ekspr. z lahkotnimi koraki

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024

ledeníška ráza -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ledeníški lônec -ega -nca m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ledeníški obrús -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ledeníški pràg -ega prága m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

liják -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

L-klín -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

lópa -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

mákija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

míkrokráške oblíke -ih oblík ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

míkroreliéfna oblíka -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

míks -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

míza -e ž (í)
kos pohištva iz ravne plošče in navadno štirih nog: narediti, postaviti, premakniti mizo; hrastova, javorova miza; kamnita, kovinska, lesena miza / delovne mize v laboratoriju; spraviti listine v pisalno mizo; raztegljiva, zložljiva miza / pogrniti mizo s prtom
// tak kos pohištva, namenjen za serviranje hrane: pripraviti mizo za kosilo; nositi jedi, pijače na mizo; postaviti jed in pijačo na mizo / sesti k pogrnjeni mizi pripravljeni za serviranje hrane; obloženi s hrano / vse mize so že zasedene; streže pri prvi mizi / za mizo, pri mizi se nedostojno vede pri jedi, uživanju hrane; povabiti koga k mizi, za mizo jest, pit; v družbo, ki je pri mizi
// s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: v točilnici postavljajo novo biljardno mizo; operacijska, prodajna, točilna miza; panoramska miza mizi podobna plošča z zemljepisnimi imeni, navadno krajev, voda in vzpetin, in nakazanimi smermi do njih; previjalna miza za previjanje dojenčkov
● ekspr. v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo niso imeli živeža ne denarja za hrano; star. poklicati vino na mizo naročiti ga; pog. meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih meso so jedli le ob največjih praznikih; ekspr. karte na mizo! povej, izdaj svoje namene; pog. vsak dan imajo meso na mizi jedo meso; ekspr. (s pestjo) udariti ob mizo, po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; ekspr. pijača ga je spravila pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; publ. sesti za konferenčno mizo začeti reševati nerešena vprašanja s pogajanji, pogovori; publ. pogovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno
♦ alp. ledeniška miza skalni kladi, ki ju je pustil ledenik drugo na drugi; pravn. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi; šport. (odskočna) miza del smuške skakalnice, s katerega se skakalec odrine in preide v let; teh. komandna miza z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

napúšč -a m (ȗ)
1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe: hiša ima širok, velik napušč; napušč hiše, hleva / odpeljati voz izpod napušča; postaviti, zložiti pod napušč
2. knjiž. strešica, polička: napušč pod oknom teče okrog in okrog poslopja / kaminski napušč
♦ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

napùšč, -púšča, m. der Vorsprung (arch.), Cig.; der Dachvorsprung, das Vordach, V.-Cig., Jan., Gor.; že se sme to veža imenovati, kar je prav za prav le velik napušč, Zv.; — das Gesims, Cig., Šol.; stebrni n., das Säulengesims, Cig.; — skalni n., der Felsenvorsprung, Bes.; — ein dicker Stollen am Hufeisen, Levst. (Podk.); — tudi: nápušč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

narávni móst -ega mostú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

obróčkar -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

odlòm -ôma m (ȍ ó)
1. glagolnik od odlomiti: odlom zoba
2. mesto, kjer je kaj odlomljeno: brez težav je prišel čez odlom / ledeniški, skalni odlom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

odlòm -ôma m, pojm. (ȍ ó) ~ zoba; števn. skalni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

oprímek oprímka samostalnik moškega spola [oprímək]

1.

kar se uporablja za oprijemanje

1.1.

2.

ekspresivno kar komu pomaga, mu kaj olajšuje

ETIMOLOGIJA: ↑oprijeti

Otrok se poganja s »poganjalčkom« ali »poganjavčkom«?

Zanima me besedotvorni algoritem za besedo poganjalček.

V dvomu sem namreč: Ali je pomanjševalnica poganjal-ček ali je poganjav-ček, podobno kot cepetav-ček.

Sama se nagibam k manjšalnici poganjalček.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

periglaciálno skalôvje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

petopŕstnik -a m

bot. rastlina s pernatimi ali z dlanastimi listi in belimi, rumenimi ali rožnatimi cveti

SINONIMI:

bot. peteroprstnik, bot. prstnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024

pionírska rastlína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pionírska zdrúžba -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

plezálček -čka [plezau̯čək tudi plezalčək] m (ȃ)
nav. mn., zool. manjše ptice pevke, ki plezajo po drevju, skalah, Certhiidae: muharji in plezalčki / drevesni, skalni plezalček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pljúskati -am nedov. (ȗ)
1. v sunkih se premikati, navadno neenakomerno: morje pljuska in valovi; nesti posodo tako, da tekočina v njej ne pljuska; voda v bazenu je visoko pljuskala
// nav. ekspr. dajati kratke, tleskajoče glasove ob takem premikanju: v steklenici je pljuskalo vino / dež pljuska že ves dan pada
// z udarjanjem po tekočini povzročati kratke, tleskajoče glasove: slišal je, da v temi pljuskajo vesla; riba je pljuskala z repom / ekspr. pljuskati po blatu hoditi
2. slišno, navadno neenakomerno udarjati, zadevati ob kaj: jezero pljuska ob skalni breg / ekspr. v obraz mu je pljuskal osvežujoč hlad
// v sunkih se razlivati, iztekati: juha v loncu vre in pljuska čez rob; mleko je pljuskalo iz golide / valovi pljuskajo čez krov; pren., ekspr. ta gibanja so začela pljuskati tudi na Slovensko
3. preh. povzročati sunkovito premikanje tekočine: ne pljuskaj mleka
// na tak način polivati, izlivati: pljuskati tekočino iz posode; pljuskati si mrzlo vodo v obraz
● ekspr. v srcu ji je pljuskala jeza bila je jezna, jezila se je; ekspr. vsepovsod pljuska veselje vsi se veselijo; knjiž. z vseh strani pljuska vanje grmenje topov se sliši močno topovsko streljanje; ekspr. pljuskala ga je po plečih tepla

pljuskajóč

-a -e:

rahlo pljuskajoči valovi

med skalami pljuskajoče jezero

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

podledeníška kráška oblíka -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

podmòl -ôla [ou̯ in ol] m (ȍ ó) neobč. skalni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

podòr1 -ôra m (ȍ ó)
knjiž. podiranje, rušenje, navadno zemlje, kamnine, ki ima spodkopano podlago: podor stropa v podzemeljski jami / v rudniku je prišlo do manjših podorov / podor skalovja na strmem pobočju; pren., ekspr. gospodarski podor
// plast zemlje, kamnine, nastala zaradi podiranja, rušenja: rov zaključuje podor, ki ne dopušča prehoda; skalni podor je zaprl vhod v jamo / vrh hriba je dostopen po nevarnem podoru

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

podòr1 -ôra m, pojm. (ȍ ó) neobč. ~ stropa podiranje, rušenje; števn. skalni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

podòr -ôra m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

podórno gradívo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

precèp -épa m (ȅ ẹ́)
1. na enem koncu preklana palica, navadno za lovljenje kač, rakov: narediti, uporabljati precep / loviti s precepom
● cepljenje v precep pri katerem se cepič vtakne v zarezo debelejše podlage
♦ vet. lesena priprava za stisnjenje semenovoda, žil, mišic pri kastraciji
2. kraj, prostor med dvema navadno zapirajočima se krakoma česa: okno je stisnilo zaveso v precep / kača ni mogla uiti iz precepa; zagozdil se je v skalni precep
3. orodje s čeljustma, ki se z vretenom stisneta, za vpenjanje in trdno prijemanje predmeta pri obdelavi; primež: dati desko, ključ v precep
4. ekspr., s predlogom položaj, ko samostojno ukrepanje, odločanje ni mogoče: zaradi te izjave ga je dobil v precep; priti, ujeti se v precep; imeti koga v precepu / biti v precepu ne moči, znati se odločiti; biti v težkem položaju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

préčni klín -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

prevís -a m (ȋ)
alp. del stene, strmine, več kot 90° nagnjen nad čim: vedriti pod previsom; visok skalni previs; stati na robu previsa / tvegan vzpon čez previs

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

profílni klín -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ráza -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

réz2 -í ž, daj., mest. ed. rézi (ẹ̑)
1. agr. odstranjevanje delov rastlin z rezanjem zaradi redčenja, oblike, rodnosti: rez sadnega drevja, vinske trte; vpliv rezi na rast / poletna rez / opraviti rez v vinogradu
// mesto na rastlini, kjer je kaj odrezano: premazati rez
2. nar. zahodno pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red2: raztrositi rezi
3. alp. del, kjer se v ostrem kotu stikata dve skalni površini: hoditi po rezi / grebenska rez del, kjer se stikata boka grebena
● zastar. konju pokladati rez rezanico; star. vzel je sekiro in jo pogladil po rezi rezilu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

rób-asamostalnik moškega spola

skrajni zunanji del česa
- rob česa
- , rob s čim
- , rob na čem, kje
prenehanje enega in hkrati nastop drugega stanja
- rob česa
- , rob med čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

sáblja -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

samotár -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

skálen1 -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na skala1: skalni previs; skalna polica; skalne razpoke / skalna votlina / skalni klini
♦ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni; bot. skalni petoprstnik petoprstnik z belimi cveti in pernatimi listi pri tleh, Potentilla rupestris; skalna špajka rastlina z belimi cveti v socvetju in lopatičastimi pritličnimi listi, Valeriana saxatilis; zool. skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca; skalni plezalček plezalček z velikimi belimi lisami po krilih in repu, Tichodroma muraria; skalna lastovka lastovka z malo ali nič izrezanim repom, Hirundo rupestris

skálno

prisl.:

bil je skalno trden, odločen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

skálen1 -lna -o (ȃ)
skálni -a -o (ȃ) ~ previs
skálnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pobočja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

skálen2 -lna -o (ȃ)
skálni -a -o (ȃ) ~a razdelitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

skálni -a -o prid.

GLEJ ŠE: kotorna, petoprstnik, polička, lastovka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024

slapíšče -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

speciálček -čka m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

stálno varoválo -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

svédrovec -vca m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

svòd svóda m (ȍ ọ́)
knjiž. obok: delati svod; stati pod svodom; svod cerkve, hodnika / skalni svod / modri svod neba; nebesni svod nebo; na večernem svodu so bile zvezde
♦ anat. lobanjski svod zgornji, obokani del lobanje; arhit. banjasti, križni svod banjasti, križni obok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

škráplja škráplje samostalnik ženskega spola [škráplja]

iz geografije globlja podolgovata vdolbina z ostrimi robovi na kraški skalni površini, ki nastane zaradi korozijskega delovanja vode

ETIMOLOGIJA: iz škrapa = hrv. škrȁpa ‛razpoka v kamnu’ < pslov. *skorpa ‛luknja’, prvotno ‛neravna površina’, k ↑hrapav

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

škrápljasti nòž -ega nôža m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

tálna moréna -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

tálni ledeníški obrús -ega -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

tektónska dŕsa -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

ulómek -mka m (ọ̑)
1. mat. število, izraženo z dvema številoma kot kvocient teh dveh števil: izraziti razmerje dveh števil z ulomkom; računati z ulomki; števec in imenovalec ulomka; cela števila in ulomki / krajšati, razširiti ulomke; odpraviti ulomke v enačbi; dvojni ulomek pri katerem je v števcu ali imenovalcu ali v obeh ulomek; nepravi pri katerem je števec večji od imenovalca, pravi ulomek pri katerem je števec manjši od imenovalca / zapisati kaj v obliki ulomka
2. star. delček, delec: zlepiti ulomke v celoto / to je le majhen ulomek njegovega bogastva / skalni ulomki odlomljeni delci, kosi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

univerzálni klín -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

varoválo -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

vdolbína -e [wdou̯bina] ž (í)
na eni strani odprt prostor v trdni snovi, navadno plitvejši, nižji: izdolbsti, izkopati vdolbino; toča je na pločevini naredila vdolbine; poiskati si zavetje v skalni vdolbini; vdolbine v ledu, lesu, snegu / vdolbine od sedenja, stopal; vdolbina na blazini / pročelje stavbe krasijo vdolbine s kipi; zidna vdolbina / držati peresnik v vdolbini med palcem in kazalcem
// del trdne snovi, ki omejuje tak prostor: obrusiti, pobarvati vdolbino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

visokogôrska kráška oblíka -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

vmésno varoválo -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

vrábəc, -bca, m. der Sperling; — skalni v., die Steindrossel, C.; — ima vrabca pod klobukom = neče se odkrivati, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

vzdólžni klín -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

zánka za spúst -e -- -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

zaréza -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

zatikálna téhnika -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

zlívati -am nedov., tudi zlivájte; tudi zlivála (í)
1. z nagnjenjem posode delati, da kaj tekočega kam pride: zlivati vodo iz vedra, po tleh; zlivati juho na krožnik; umazanijo zlivajo v jamo; voda se je zlivala čez rob
● ekspr. zlivati gnojnico na ljudi, po ljudeh grdo, nesramno govoriti o njih; ekspr. zlivati jezo, žolč na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. zlivati vodo v morje delati kaj odvečnega, nesmiselnega; ekspr. zlivati alkohol vase v velikih požirkih piti; zelo piti
2. knjiž., ekspr., navadno v zvezi z v izražati, izpovedovati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: zlivati srečo in veselje v pesem / svoje gorje je zlivala na papir ga popisovala

zlívati se

1.

tekoč prihajati skupaj:

pred mestom se reki zlivata

/ tu se zlivata Sava in Sora

2.

prehajati drug v drugega:

barve, vonji se zlivajo

večji kolobarji se zlivajo v manjše

/ ekspr.: zgodovina se je zlivala z legendo; v njegovi liriki se narodnostne teme zlivajo z ljubezenskimi

//

ekspr. postajati eno, enovito: glas trobente se je zlival z drugimi glasovi; obrisi so se zlivali s temo / tam, kjer se morje in nebo zlivata / sence se zlivajo v eno

3.

ekspr.

(hitro) množično prihajati:

množice so se zlivale na trg

/ od severa se zliva sovražna vojska

4.

ekspr.

v veliki količini tekoč pojavljati se kje:

voda se je zlivala po skalni steni

znoj se mu zliva s čela, po hrbtu

●

ekspr. dež se je zlival ves dan močno padal; ekspr. sredstva se zlivajo v sklad stekajo; ekspr. ulica se zliva na trg vodi

♦

fiz. jedra lažjih elementov se zlivajo v težja

zlivajóč

-a -e:

z bučanjem valov zlivajoči se kriki;

prim. izlivati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

žlámbor -a in -ja m (á)
1. star. votlina v deblu; duplina, duplo: polhi se skrivajo v žlamborih; bukov žlambor / drevesni žlambor
2. alp. plitev žleb v pobočju: alpinist pleza po žlamboru / skalni žlambor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

žlámbor -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

žléb žléba samostalnik moškega spola [žlép žléba]

1.

podolgovata polkrožna priprava za odvajanje deževnice s strehe

večja podolgovata vdolbina v pobočju, na zemeljskem površju, ki nastane zaradi toka vode, plazov

3.

podolgovata zareza, vdolbina v površini česa

STALNE ZVEZE: snežni žleb
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlěbъ, hrv. žlijȇb, srb. žlȇb, nar. rus. žólob, slovaš. žl'ab < pslov. *želbъ, prvotno ‛kar je izdolbeno’ < ide. *gelbho- iz baze *gelebh- ‛rezati, dolbsti, izvotliti, poglabljati’ - več ...

žlebìč žlebíča samostalnik moškega spola [žlebìč]

1.

žleb, zlasti manjši

2.

podolgovata zareza, vdolbina v površini česa, zlasti manjša

3.

iz geografije plitva podolgovata vdolbina na nagnjeni skalni ali sedimentni površini, ki nastane zaradi delovanja vode

ETIMOLOGIJA: ↑žleb

žlebìč -íča m (ȉ í)
manjšalnica od žleb: deževnica odteka po žlebiču / ukriviti jezik v žlebič / izdolbsti žlebič; žlebiči na stebru; smuči z žlebiči na drsni strani
♦ geogr. zaradi delovanja vode nastala podolgovata vdolbina na nagnjeni kraški skalni površini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

žlebíč -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

žmúla -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.