Tiskanje

áblativ -a m (ȃ)
jezikosl. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ákuzativ -a m (ȃ)
jezikosl. četrti sklon, tožilnik: akuzativ duala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ȃkuzativ -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Ali je uporaba okrajšave »vs.« (verzus) v slovenščini sprejemljiva?

Ali se za primerjavo v slovenščini lahko piše krajšava vs. (lat. versus)? Če ne, kaj je slovenska ustreznica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Besedna analiza povedi: »Želela sem na sprehod, pa je začelo deževati.«

Potrebujem pomoč pri besedni analizi, in sicer pri stavku: Želela sem na sprehod, pa je začelo deževati. Predvsem bi potrebovala pomoč pri analizi/določanju glagola: je začelo in deževati. Glagolu pa določamo osebo, število, čas, naklon, vid, način, prehodnost ter namenilnik ali nedoločnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Branje in pisanje decimalno zapisanih števil (3)

Vem, da ste na podobna vprašanja že odgovarjali, vendar me vseeno zanima, ali je sledeče pravilno: Potovanje je trajalo 7,5 leta (zanima me oblika leta).

(Slogovno je sicer ustrezneje sedem let in pol, ampak zanima me zapis v taki obliki.)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

carnica -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

casus -a [kázus] m sklon: po racsúnai ino casusai KOJ 1833, 19

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Cepiti se s cepivom »AstraZenece« ali »AstraZeneca«?

V medijih spremljam rabo imena AstraZeneca. Nekateri govorijo o podjetju, drugi o cepivu, kar me zelo moti. Ali ni tako, da je podjetje AstraZeneca naredilo cepivo, ki ima drugačno ime? Kaj pa zapis? Nekateri pišejo Astrazeneca, drugi pa AstraZeneca.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dajáłən, -łna, adj. dajalni sklon, padež, der Dativ, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dajálnik dajálnika samostalnik moškega spola [dajálnik]

1.

iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico komu ali čemu

2.

iz elektrotehnike naprava za optično, elektromagnetno merjenje pomikov ali zasukov

ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. datīvus (iz dare ‛dati’) iz ↑dajati - več ...

dajálnik -a m (ȃ)
jezikosl. tretji sklon: predlog proti se veže z dajalnikom; predmet v dajalniku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dátiv -a m (ȃ)
jezikosl. tretji sklon, dajalnik: predlog z dativom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dȃtiv -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

deklinȋrati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ednína edníne samostalnik ženskega spola [ednína]

iz jezikoslovja slovnično število, ki označuje eno osebo, stvar, enoto

ETIMOLOGIJA: ↑eden

génitiv tudi génetiv -a m (ẹ̑)
jezikosl. drugi sklon, rodilnik: objekt v genitivu / partitivni genitiv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gẹ̑nitiv -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

imẹ̑ -na s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

imenoválnik imenoválnika samostalnik moškega spola [imenoválnik]

iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico kdo ali kaj

ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. nōminātīvus (iz nōmināre ‛imenovati’) iz ↑imenovati - več ...

imenoválnik -a m (ȃ)
jezikosl. prvi sklon: naglas na istem zlogu imenovalnika in rodilnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Ime sklona: rodilnik

Zakaj se drugi sklon imenuje rodilnik, prav tako latinsko genitiv -- kaj ima to opraviti z roditi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ínstrumental in instrumentál -a m (ȋ; ȃ)
1. jezikosl. šesti sklon, orodnik: predlog z instrumentalom
2. glasb. instrumentalna glasba: klavirski instrumental

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ȋnstrumental -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Izpust kazalnega zaimka, kadar je nanosnica oziralnega odvisnika, in prenos sklona pri tem

Zanima nas, kdaj je slogovno ustreznejše obdržati oz. izpustiti nanosnico pri oziralnih odvisnikih, kjer je (oz. bi bila) ta nanosnica v glavnem stavku kazalni zaimek. Primeri:

storiti tisto, kar moramo vs. storiti, kar moramo
preseči tisto, kar je potrebno vs. preseči, kar je potrebno
ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, kar je potrebno
ne omejevati tistega, česar ni treba vs. ne omejevati, česar ni treba
presegati tisto, o čemer smo govorili vs. presegati, o čemer smo govorili

Kar v nekaj primerih je izpuščanje nanosnice nemoteče ali celo bolj naravno. To smo ugotavljali zlasti pri primerih, kjer sta nanosnica in zaimek v istem sklonu (npr. storiti, kar moramo; ne omejevati, česar ni treba). Ne zmoti nas tudi ne v primerih, če je oblika ista, tudi če je sklon različen (npr. preseči, kar je potrebno). Po drugi strani nas bolj zmoti, kadar sta sklona in obliki različni (npr. ne preseči, kar je potrebno). Spet pri oziralnem zaimku v predložni zvezi ne zmoti zelo, če je kazalni zaimek izpuščen, tudi če je v drugem sklonu z drugo obliko (npr. presegati, o čemer smo govorili). Sodimo torej, da nanosnico v glavnem stavku sicer lahko vedno izpustimo, vendar se zaradi slabše razumljivosti to večkrat zdi slabša rešitev, npr. pri daljših stavkih ali pri različnih sklonih v glavnem in odvisnem stavku (čeprav se tu npr. predložne ali osebkovne zveze, kot je npr. Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi, spet zdijo jasnejše), zaradi česar je boljše ali morda celo nujno že v glavnem stavku izraziti sklon odvisnika. Kakšno bi bilo vaše priporočilo?

Nadalje ugotavljamo, da nas v pogovorni rabi ponekod ne zmoti niti, če se ob izpustu kazalnega zaimka iz glavnega stavka na oziralni zaimek v odvisniku prenese sklon oz. predlog, čeprav je oziralni odvisnik slovnično gledano potem nepravilen. Primeri:

omejiti ukrepe na to, kar je potrebno vs. omejiti ukrepe, na kar je potrebno
prisiliti k tistemu, kar je potrebno vs. prisiliti, k čemur je potrebno
ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, česar je potrebno

Tako čutimo zlasti pri izpustu predložnega kazalnega zaimka, kjer potem oziralni zaimek prevzame njegov predlog in ustrezen sklon (npr. omejiti ukrepe, na kar je potrebno). Nekoliko bolj je moteče, kadar mora oziralni zaimek potem spremeniti obliko (npr. prisiliti, k čemur je potrebno). Zelo pa zmoti, kadar sta kazalni in oziralni zaimek v različnih sklonih različne oblike (npr. ne preseči, česar je potrebno). Čeprav nas pri slušnem vtisu torej več primerov ne zmoti, se sprašujemo, ali je prenašanje sklona oz. predloga iz glavnega stavka v odvisnik vseeno (še) nesprejemljivo za knjižno rabo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Izpust ponavljajočega se samostalniškega jedra v besedni zvezi s priredno povezanimi števniki

Pozdravljeni, zanima me, kako bi morala sklanjati števnike v naslednjem primeru. (Zastaralni rok naj bi se gibal med dvema in šestimi leti.) Ali bi morala zapisati: med dvema letoma in šestimi leti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Izvor pripone -s v zemljepisnih imenih vzhodnih Alp

Zanima me, kakšen je (etimološki) izvor pripone -s v zemljepisnih imenih vzhodnih Alp od Furlanije, preko Tirolske do Švice.

Mišljena so imena:

Furlanija: Attimis (slovensko: Ahten), Nimis (slovensko: Neme), Susans, Anduins, Cesclans, Tualis, Sauris itd.;
Južna Tirolska (I) (nemško/italijansko): Kiens/Chienes, Sauders/San Maurizio, Tisens/Tesimo, Tscherms/Cermes, Schluderns/Sluderno itd.;
Tirolska (A): Wattens, Grinzens, Lüsens, Zams itd.;
Švica: Rhäzüns, Tamins, Zizers, Igis, Sargans itd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Kaj je tu »napačnega« ali »napačno«?

Ali se pravilno zapiše kaj je tu zanimivega (nenavadnega, lepega) ali kaj je tu zanimivo (nenavadno, lepo)? Meni bolje zveni kaj je tu nenavadnega, a se mi zdi, da to ni prav. Po neki logiki samostalnika bi bilo vprašanje verjetno kaj je tu lepo in odgovor tu ni nič lepega. Kaj pa če bi tam sicer bilo nekaj lepega? Bi bil potem odgovor tu je dosti lepega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Kako določiti stavčne člene in besedne vrste: »Pridem marca«

Zanima me, katera besedna vrsta je beseda marca. Npr. Pridem marca.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Kako je prav: »Kje se kupi vžigalice?« ali »Kje se kupijo vžigalice?«

Razmišljam, iščem po spletu, a odgovora ne najdem. Gre za dilemo, ali sta pravilni obe obliki in zakaj oz. katera je priporočljivejša:

Kje se kupi vžigalice?
Kje se kupijo vžigalice?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Kako je z Uršo Plut? -- drugič

Torej, pravilno je Išče se Urša Plut. Nadaljeval bi s primerom, ko je treba stavek zanikati v trpniku. Ali je potem sklon v imenovalniku ali rodilniku?

Ne išče se Urša Plut

ali

Ne išče se Urše Plut.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Kako se vežejo predlogi?

Ker imam včasih težave, v kateri sklon postaviti neko besedno zvezo za predlogom, me zanima, ali drži podatek, ki je zapisan na Wikipedii. Tu namreč piše, da se sledeči predlogi vežejo s sledečimi skloni.

rodilnik: brez, do, iz, od, z/s, za
dajalnik: h/k, proti, kljub
tožilnik: čez, skozi, zoper, po
mestnik: o, pri, po
orodnik: z/s
tožilnik ali mestnik: na, ob, v
tožilnik ali orodnik: med, nad, pod, pred, za

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Kako sklanjamo »Štajersko« v dvojini (in hipotetični množini)?

Prosim, kako sklanjamo Štajersko v dvojini (in hipotetični množini):

sodelovanje Štajersk ali Štajerskih,
pomoč Štajerskam(a)/Štajerskom(a) ali Štajerskim(a),
na Štajerskah ali Štajerskih,
sodelovanje med Štajerskama/Štajerskoma ali Štajerskima?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kām prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Kategorija živosti: poimenovanja bolezni

Kako je prav: imam rak ali imam raka?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kázus -a m (ȃ)
knjiž. (konkretni) primer: glede tega je sedanji kazus drugačen
♦ jezikosl. sklon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kázus -a m (ȃ) jezikosl. sklon; pravn. (konkretni) primer

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

klicáłən, -łna, adj. klicȃłni sklon, = klicalnik, Mur.; klicalno povelje, die Einberufungsordre, DZ.; klicalni rok, der Einberufungstermin, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

klonīti1 klọ́nim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

končníca -e ž (í)
1. zaključna faza športne igre: priigrati si odločilno prednost v končnici; tekma z dramatično končnico
// zaključni del športnega tekmovanja, navadno z izločilnimi tekmami: iz rednega dela tekmovanja napredovati v končnico; uvrstiti se v finale končnice košarkarskega prvenstva; tekma drugega kroga končnice državnega prvenstva
// šah. zadnja faza igre, ko sta na šahovnici poleg kraljev in kmetov samo še po ena ali dve figuri: poučna, zanimiva končnica / trdnjavska končnica v kateri so na šahovnici poleg kraljev in kmetov samo še trdnjave / v končnici je igral slabo in izgubil
2. navadno v zvezi panjska končnica čelna, prednja stran panja, zlasti kranjiča: slikati panjske končnice / originalne, ponarejene panjske končnice; ima bogato zbirko panjskih končnic
3. čelna deska postelje: zadel se je ob končnico; izrezljana končnica zibelke / prednja, zadnja končnica / posteljna končnica
4. končni, zadnji del besede ali večmestne številke: na spomeniku je od napisa ostala le še končnica imena; izžrebane so bile številke s končnico pet
♦ jezikosl. končni, pri pregibanju ali izpeljavi spremenljivi del besede; del besede, ki izraža sklon, število, spol ali glagolsko osebo; rač. pripona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

»Lepši« ali »lepšega«?

Prosim za nasvet. Ali se pravilno piše prvo ali drugo?

Lepši zaključek si je težko zamisliti. Lepšega zaključka si je težko zamisliti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Ležeči tisk v slovarjih (SSKJ in SP)

Pri vnosu Danska v pravopisu me zanima, kaj pomeni rdeči poševni tisk:

Dánska -e ž, zem. i. […] |evropska država|: v ~i na Danskem

Torej na Danskem -- ali to pomeni, da je uporaba priporočljiva ali ne?

Hkrati me še zanima, ali ima poševni tisk kot takšen kakšen pomen? V SSKJ na primer pod vnosom revizija zasledimo:

2. pregled kakega dokumenta, besedila, da se ugotovi pravilnost, ustreznost: zaradi kritičnih pripomb bo potrebna ponovna revizija; revizija načrta // sprememba kakega dokumenta, besedila glede na določene zahteve, potrebe: revizija mednarodne pogodbe; začeti postopek za revizijo ustave / revizija ustaljenih sodb, mnenj sprememba

Zadnja beseda je v SSKJ v poševnem tisku. Kaj to pomeni?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lókativ -a m (ọ̑)
jezikosl. peti sklon, mestnik: predlog z lokativom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

méstnik méstnika samostalnik moškega spola [méstnik]

iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico pri kom ali čem

ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Lokativ, nlat. locativus (iz lat. locus ‛mesto, prostor’) iz ↑mesto - več ...

méstnik -a m (ẹ̑)
jezikosl. peti sklon: končnica v mestniku; predlog pri se veže z mestnikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Mestnik pri dvojini: »pri dveh rakih«

Zanima me, zakaj je pri samostalnikih prve moške sklanjatve v mestniku pravilna oblika npr. pri dveh rakih in ne pri dvema rakoma.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nóminativ -a m (ọ̑)
jezikosl. prvi sklon, imenovalnik: nominativ duala; nominativ in akuzativ

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nọ̑minativ -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nominatīv, m. imenovalnik, prvi sklon, der Nominativ (gramm.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Oblika glagola – ujemanje ob decimalnem številčenju

Kaj je pravilno? V besedilu je 2,07 jezikovne napake. V besedilu sta 2,07 jezikovne napake.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

obrazílo -a s (í) jezikosl.
1. oblikoslovna prvina, ki iz podstave tvori besedo ali obliko: delati nove besede z obrazili; naglas na obrazilu; stopnjevanje z obrazili / deležniško, deminutivno, nedoločniško obrazilo
2. del besede, ki izraža sklon, število ali glagolsko osebo; končnica: osebno obrazilo; rodilniško obrazilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

odvísen -sna -o prid. (í ī) navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z od
1. ki je v takem odnosu do koga, da ta skrbi za njegove potrebe: mladič je dolgo odvisen od svoje matere; zaradi bolezni je bila popolnoma odvisna od drugih / odvisni smo drug od drugega
// ki je v takem odnosu do koga, da potrebuje od njega določeno pomoč: sin študira in je odvisen od staršev; biti finančno, gospodarsko, kulturno odvisen od koga / preveč je odvisen od vašega mnenja preveč ga upošteva
2. ki je v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve: dokler prejema njihovo podporo, je od njih odvisen; žena je bila v preteklosti odvisna od moža
// star. nesvoboden, nesamostojen: boj odvisnih narodov za svobodo; kolonije in druge odvisne dežele
3. ki je v takem odnosu do česa, da to omogoča njegovo uresničitev, določa stopnjo, lastnosti: tudi od pridnosti je odvisen uspeh dela; cena je odvisna od stroškov; vidljivost je odvisna od čistosti ozračja
4. ki je zasvojen, zlasti z alkoholom, mamili: odvisni uživalec; odvisna oseba odvisnik / biti odvisen od moči, politike / biti odvisen od alkohola, drog
● od vaše izjave je odvisna odločitev sodnikov vaša izjava bo odločilno vplivala nanjo; od tega je odvisna njena prihodnost to je zelo pomembno zanjo; vse je odvisno od sreče stvar bo uspela le v ugodnih okoliščinah; od vas je odvisno, kam bomo šli vi boste odločili; od vremena je odvisno, če bomo šli šli bomo le ob ugodnem vremenu
♦ ekon. odvisni stroški stroški v zvezi z nabavo, prevozom, skladiščenjem blaga; jezikosl. odvisni govor navajanje tujega sporočila v slovnični odvisnosti od poročevalčevega govorjenja; odvisni sklon vsak od šestih sklonov razen imenovalnika; odvisni stavek stavek podredja, ki smiselno dopolnjuje nadredni stavek; mat. odvisni sistem sistem med seboj odvisnih enačb, vektorjev, aksiomov; odvisna spremenljivka količina, katere vrednost je odvisna od drugih količin

odvísno

prisl., navadno v povedni rabi

izraža omejitev:

stvar je lahko dobra ali slaba, odvisno je, kako nanjo gledate

elipt.: jed je odlična, odvisno od okusa

nekateri odidejo veseli, drugi pa žalostni, odvisno od značaja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Okrajšava za sklon in sklanjatev

Kakšna je okrajšava za besedo sklanjatev? Za npr. moški spol je m. sp., za sklon je skl. in podobno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

orọ̑dje -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

oródnik oródnika samostalnik moškega spola [oródnik]

iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico s kom ali čim

ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Instrumental, nlat. instrumentalis (iz lat. instrūmentum ‛orodje’) iz ↑orodje - več ...

oródnik -a m (ọ̑)
jezikosl. šesti sklon: končnica orodnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Osebek ali povedkovo določilo?

Imam vprašanje v zvezi z določitvijo sklona besedi projekt v naslednjem stavku: Dokumentarna oddaja je bila zagotovo zahteven projekt. Sklon so morali določiti učenci 9. razreda. Medtem ko jih je večina napisala, da je to imenovalnik, učitelj vztraja pri tožilniku. Meni to nikakor ni logično, saj če zamenjamo izraz projekt, ki se resda ne razlikuje v prvem in četrtem sklonu, z izrazom naloga, je jasno, da ne more biti tožilnik. Učitelj svojo odločitev utemeljuje s tem, da v stavku ne moreta biti dva osebka, vendar kolikor se še spomnim iz OŠ, gre v tem primeru za povedkovo določilo (če se ne motim), ki je v imenovalniku.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Osebna lastna imena v imenih društev

Pred dobrim letom smo v Kranju ustanovili Mešani pevski zbor Petra Liparja. Nekateri trdijo, da bi zbor morali imenovati Mešani pevski zbor Peter Lipar, saj imamo v Sloveniji vrsto zborov, ki v svojem imenu uporabljajo imenovalnik: Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Moški pevski zbor Srečko Kosovel, Mešani pevski zbor Stanko Premrl itd. Prosim za vaše mnenje in pojasnilo, zakaj naj bi bila raba rodilnika primernejša.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

po predlog [po]
I. z mestnikom

1.

izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja

izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij

3.

uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa

3.1.

3.2.

4.

uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa

4.1.

5.

uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa

5.1.

6.

uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa

6.1.

7.

uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa

8.

uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa

9.

uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa

II. s tožilnikom

1.

tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj

2.

izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa

III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon

1.

uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa

IV. v predložni zvezi s prislovom

1.

izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja

ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...

prêdlog predlóga samostalnik moškega spola [prêdlok predlóga]

1.

kar kdo izrazi z namenom, da se to sprejme, upošteva, se za to odloči

2.

iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki z vzpostavljanjem podrednega razmerja med besedami stavka določa sklon sledeči besedi in pri tem izraža prostor, čas, lastnost in vzrok

2.1.

iz jezikoslovja

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. predlóg iz cslov. prědъlogъ, iz ↑predložiti - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

predlóžni predlóžna predlóžno pridevnik [predlóžni]

ki je v zvezi s predlogom 2., 2.1.

ETIMOLOGIJA: ↑predlog

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pŕvi -a -o štev. (ȓ)
1. ki v zapovrstju ustreza številu ena: prvi dan v tednu; hodi v prvi razred; otroci iz prvega zakona; v prvi polovici leta; otrok v prvem letu starosti / dne 1. [prvega] septembra; Filip I. / prvi maj je praznik mednarodnega delavskega gibanja; prva izdaja časopisa; prva svetovna vojna; prvo berilo berilo za začetni pouk branja in pisanja
// nav. ekspr. pred katerim ni bilo ničesar iste vrste: prvi avtomobili so bili podobni kočijam; s prvim udarcem ga je pobil na tla; doživljati prvo ljubezen; njegova prva pot je bila k materi
2. po vrednosti, kvaliteti najboljši: voziti se v prvem razredu; cesta prvega reda / na turnirju je bil prvi; biti na prvem mestu / blago prve vrste / prvi meni obsežnejši, dražji meni / pog. on je prvi matematik v razredu
// nav. ekspr. ki je po pomembnosti na najvišji stopnji: prvi pogoj za uspeh; otroci so njena prva skrb; kmalu so mu zaupali prvo vlogo glavno vlogo / bil je prvi človek v podjetju / prva dama slovenske popevke
3. ki je glede na odločanje na najnižji, začetni stopnji: vprašanje so obravnavali na prvi instanci; organ prve stopnje / prva kontrola
// nav. ekspr. ki šele nastaja, se začenja: prvi mrak; odšla sta že v prvem jutru / zbudil ga je iz prvega spanja / prvi in zadnji krajec
4. ki leži, je spredaj, pred čim: prva sedeža v avtomobilu / prvo kolo sprednje kolo
● prvi april dan, ko so v navadi šale in potegavščine; prvi človek po bibliji Adam; ekspr. vsem se je prikupil na prvi pogled izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; imeti prvo besedo pomembno vlogo pri odločanju; uboga na (prvo) besedo takoj; prva dama naslov za žensko, ki po svojem položaju ali na področju svojega udejstvovanja presega vse druge; šalj. pojdi iskat v klet, saj imaš še prve noge saj si še mlad; pog. blago ima iz prve roke neposredno od proizvajalca; ekspr. igrati prvo violino biti pri kakem dejanju, ravnanju vodilen, odločujoč; ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajen
♦ avt. dati v prvo prestavo; ekon. (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; filat. ovitek prvega dneva ovitek, na katerem je nalepljena kompletna zbirka znamk z žigom dneva njihove izdaje; film. prvi plan kar je v prizorišču gledalcu najbližje; fiz. prva kozmična hitrost hitrost, ki jo mora doseči telo, da lahko kroži okoli zemlje; glasb. prvi alt; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku; prva violina član skupine v simfoničnem orkestru, ki igra navadno glavne melodije; jezikosl. prvi sklon; prva oseba oseba, ki izraža govorečega; mat. enačba prve stopnje enačba z neznankami v prvi potenci; med. prva pomoč; opeklina prve stopnje; pravn. sodišče prve stopnje; šah. igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu; šol. študij na prvi stopnji študij, ki traja tri do štiri leta in se zaključi z diplomo; do leta 1980 prvi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi;; šport. prva zvezna liga liga, ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz vse države; voj. kapetan I. razreda čin, za stopnjo višji od kapetana, ali nosilec tega čina; zgod. Prva [I.] internacionala od leta 1864 do leta 1878; prva Jugoslavija s politično ureditvijo kraljevine pred drugo svetovno vojno

pŕvi

-a -o sam.:

prvi v razredu je dobil knjigo

denar ti bom vrnil prvega (v mesecu)

diplomiral je med prvimi

pog. voziti v prvi, s prvo v prvi prestavi

star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji prvič

danes sem v prvo tu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Raba predlogov »v« in »na«: ob imenih držav in pokrajin na -ska/-sko

Me zanima, kadar uporabljamo glagol iti , 4 sklon, šla v ali na ... Kdaj uporabimo v kdaj na? Mi ni jasno, zakaj sem šla na Madzarsko, a ne sem sla v Madzarsko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Raba števnikov

Zadnje čase imam precej težav z rabo števnikov. Med delom z večjimi števili sem prišel do nekaj zapletenih primerov, pri katerih se je težko odločiti o pravi rešitvi glede na obstoječo normo in članke na to temo.

Vprašanja bom zastavil kar s pomočjo primerov.

Katera različica je primernejša?

103.000.000 --> sto trije milijoni

ali

103.000.000 --> sto tri milijone

Bi bila torej primernejša raba: sto trije bilijoni ljudi ali sto tri bilijone ljudi?

Kako je s primeri: sto trije milijoni medvedov/sto trije milijoni medvedi/sto tri milijone medvedov? Nekateri primeri se slišijo precej čudno. Kakšno je torej pravilo za takšno rabo števnikov in samostalnikov, ki stojijo za njimi? Je treba tu vedno slediti navodilom lektorskega društva, ki omenja primer sto dve celi? Je potem isto sto en milijon, sto dva milijona, sto trije bilijoni, sto štiri milijarde, sto pet milijard? Potem primer petsto tri celih krši normo?

Ali je treba besedo milijon (enako besedi milijarda in bilijon) kadar so števila rabljena kot pridevniki sklanjati ali ne?

Vlada je dala (2.534.165) dvema milijonoma petsto štiriintrideset tisoč sto petinšestdeset ljudem subvencijo.

ali

Vlada je dala (2.534.165) dva milijona petsto štiriintrideset tisoč sto petinšestdeset ljudem subvencijo.

Kako je s sklanjanjem, kadar je števnik v funkciji samostalnika?

Vlada je dala (2.000.065) dvema milijonoma petinšestdesetim subvencijo.

ali

Vlada je dala (2.000.065) dva milijona petinšestdesetim subvencijo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Raba zveze »15-% vikend popust«

Zanima me kako se pravilno uporablja beseda popust. Primer:

Izkoristite 15 % vikend popusta na vse avtosedeže v naši ponudbi.
Izkoristite 15 % vikend popust na vse avtosedeže v naši ponudbi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ravnáti -ám nedov. (á ȃ)
1. delati ravno: ravnati žeblje, žico; upognjeni listi koruze so se začeli ravnati / zadaj za hišo so z buldožerjem ravnali zemljo; kar naprej si je ravnala gube na obleki / ravnala je perilo in ga dajala v omaro zlagala
// delati, da pride kaj v naraven, pravilen položaj: ravnati komu izpahnjeno nogo
2. s prislovom kazati do česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih: ne ravnaj tako s knjigami; ljubeznivo, prijazno, surovo ravnati s kom; ekspr. ravnati s kom v rokavicah obzirno, previdno; ravnati s čim kot svinja z mehom grdo, malomarno / vedel je, kako mora ravnati ob nesreči; na tvojem mestu bi ravnal drugače; ravnati po pameti, proti volji drugih; ravnal je pravilno, po svoje / ravna v skladu s predpisi / ravnati po pogodbi
3. v zvezi z z delati s čim tako, da opravlja svojo vlogo, da se dosega določen namen: naučil ga je ravnati s kompasom, puško; ne zna ravnati s temi stroji / ne zna ravnati s konji; negospodarno ravnati z odpadki, surovinami / slabo ravna z denarjem; previdno ravnaj z ognjem, da ne bo požara
4. star. voditi1, usmerjati: ravnati vole, voz / ravnati koga na pravo pot / pogovor so ravnale ženske
5. star. voditi, biti vodja: postavljanje mlaja je ravnal oče / to kmetijo ravna preudaren gospodar
● ekspr. ravnati komu s palico kosti tepsti ga; star. gospodinja je ravnala večerjo pripravljala

ravnáti se

1.

v zvezi s po

imeti za vodilo pravilnosti svoje dejavnosti dejavnost osebe, stvari, ki jo izraža dopolnilo:

zmeraj se je ravnal po drugih

ladje v konvoju naj se ravnajo po prvi ladji

/ njihova politika se ravna po uradni

2.

v zvezi s po

delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo:

ravnati se po navodilih, ukazih

ravnati se po vremenu

3.

star.,

v zvezi z z

primerjati se, enačiti se:

ona se ne more ravnati s teboj

njena obleka se po kroju ravna z najlepšimi na reviji

/ ded se je pri košnji ravnal z vnuki tekmoval z njimi

4.

star.,

s prislovnim določilom

pripravljati se na odhod, odpravljati se:

že navsezgodaj se je ravnala od doma, k prijateljem

/ ravnal se je na boj, na vojsko

●

zastar. ozka cesta se ravna v gozd pelje, vodi; zastar. živina se jim dobro ravna uspeva; zastar. ravna se oblastno vede se

♦

jezikosl. pridevniške besede se ravnajo po samostalniku imajo enak spol, sklon in število kot samostalnik, s katerim se vežejo; voj. na desno, na levo ravnaj se izraža povelje, naj se vojaki, osebe ob obratu glave na desno, na levo postavijo, poravnajo v čim bolj ravno vrsto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

rodílnik rodílnika samostalnik moškega spola [rodílnik]

iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico koga ali česa

ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. genitīvus (iz gignere ‛roditi’) iz ↑roditi - več ...

rodílnik -a m (ȋ)
jezikosl. drugi sklon: postaviti samostalnik v rodilnik; predmet v rodilniku / delni rodilnik ki izraža del česa; kakovostni, svojilni rodilnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

rodílnik -a m

jezikosl. sklon, ki določa sklanjatev in naglasni tip besede

SINONIMI:

jezikosl. drugi sklon, jezikosl. genitiv

GLEJ ŠE: predmet1, sklon

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

rodȋlnik -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

samostálnik samostálnika samostalnik moškega spola [samostálnik]

1.

iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku navadno osebek ali predmet, izraža spol, osebo, sklon in število ter označuje bitja, predmete ali pojme

1.1.

iz jezikoslovja

STALNE ZVEZE: edninski samostalnik, izglagolski samostalnik, množinski samostalnik
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. substantīvus, prvotneje ‛samostojen’, iz samostalen ‛samostojen’, ker samostalnik v stavku – v nasprotju s pridevnikom – lahko stoji sam - več ...

samostálnik -a m (ȃ)
jezikosl. pregibna beseda, ki izraža predmete, pojme: določiti samostalniku spol, sklon, število; sklanjati samostalnik; ta pridevnik je izpeljan iz samostalnika; pomenske kategorije samostalnikov / abstraktni, konkretni samostalniki; edninski, množinski samostalnik; enozložni, večzložni samostalniki; nesklonljivi samostalniki; samostalniki moškega, ženskega spola; samostalnik srednjega spola na -e

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

samostálnik -a m

jezikosl. pregibna beseda, ki izraža predmete, pojme

SINONIMI:

jezikosl. substantiv

GLEJ ŠE: glagolnik, glagolnik, pregibati2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

samostálniški samostálniška samostálniško pridevnik [samostálniški]

ki je v zvezi s samostalnikom 1.

STALNE ZVEZE: samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, samostalniška zveza
ETIMOLOGIJA: ↑samostalnik

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sinkretízem -zma m (ī)
knjiž. združevanje, spajanje različnih, nasprotujočih si nazorov, religij ali njihovih elementov v skladno celoto: za njihovo kulturo je značilen neke vrste sinkretizem / hinduizem predstavlja sinkretizem bramanskih in budističnih elementov; sinkretizem zahodne in vzhodne miselnosti / verski sinkretizem
♦ jezikosl. sklonski sinkretizem pojav, da kak sklon izraža pomen več nekdanjih sklonov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

skl. okrajš. sklon

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Sklanjanje besedne zveze »zli duhovi«

Prosim za pomoč pri sklanjanju besedne zveze zli duhovi. Je 6. sklon: zlimi duhovi, zlemi duhovi ali zli duhovi (kot z žal ženami). V rabi so vse tri variante, e-pravopis ima zlemi duhovi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Sklanjanje imena egipčanske kraljice »Nefertiti« oz. »Nefreteta«

Zanima me, kako se sklanja ime Nefertiti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Sklanjanje krajevnega imena »Dorfarje«

Zanima me, kako se pravilno sklanja krajevno ime Dorfarje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Sklanjanje samostalnika »svèt«

Zanima me pravilno sklanjanje samostalnika svèt v vseh sklonih. V slovarjih je namreč kot posebnost naveden le drugi sklon (svéta), zaradi česar ne vem, kakšna je pravilna oblika za dajalnik, mestnik in orodnik (tožilnik je pač glede na neživost enak imenovalniku). Ves čas sem menil, da je sprememba naglasa prisotna tudi v ostalih sklonih, (komu/čemu: svétu, o kom/čem: osvétu, s kom/čim: s svétom), ampak je možno, da se motim.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Sklanjanje samostalnikov druge ženske sklanjatve

Kako se prav zapiše 3. sklon dvojine samostalnikov nit, misel in odpoved?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sklanjȃtev – glej sklȃnjati, sklȍn

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sklȃnjati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sklòn sklôna m (ȍ ó)
jezikosl. oblika samostalniške ali pridevniške besede za posebne skladenjske vloge: samostalnik, pridevnik v prvem sklonu ednine / ujemati se v sklonu / odvisni sklon vsak od šestih sklonov razen imenovalnika
● zastar. strmi skloni gor strma pobočja; knjiž. cesta zavije pod primernim sklonom nagibom, naklonom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sklòn sklôna m (ȍ ó) jezikosl. ~ samostalniških zaimkov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sklòn sklôna m

jezikosl. oblika samostalniške ali pridevniške besede za posebne skladenjske vloge

SINONIMI:

jezikosl. kazus

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

četrti sklon

drugi sklon

peti sklon

prvi sklon

šesti sklon

tretji sklon

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

sklòn, sklóna, m. 1) die Endung, der Casus, Cig., Jan., nk.; — 2) der Abhang eines Berges, C., Raič (Slov.); na obeh straneh doline se dvigujejo strmi skloni, LjZv.; po položnih in strmih sklonih, Slovan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sklon, adj. = naklonjen, Cig. (T.); žena mi je sklona, C.; — prim. rus. sklonnyj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sklonílo -a s (í)
jezikosl. končnica, ki izraža sklon; sklonska končnica: v besedi tetama je -ama sklonilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sklonílo – glej sklȍn

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Sklon pridevnika v oziralniškem odvisniku: navezovalni tožilnik

Zanima me, če pridevnik v odvisniku ohrani obliko iz glavnega stavka ali, ker stoji sam, spremeni sklon?

Primer: V skalah in tudi v naših gorah smo v krasni naravi našli drug svet, svoboden in pravičen, bili smo med ljudmi, ki smo jim lahko zaupali in kjer ni bilo mogoče dajati prednosti manj sposobnim.

Ali bi moralo pisati: ... v krasni naravi našli drug svet, svobodnega in pravičnega, bili smo ...?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Sklon pridevnika v povedni rabi

Na oddelku razpravljamo o pravilni obliki zapisa prispevek (lahko) štejemo za znaten/znatnega.

V nadaljevanju povzemam mnenje, ki utemeljuje, da bi bilo treba navedeni primer obravnavati enako kot primera prispevek je treba šteti za znaten in prispevek se šteje za znaten, ki ju je kolegica izpeljala iz pravila, ponazorjenega s primerom »Škofjeloški pasijon ohraniti živ« (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2417/škofjeloški-pasijon-ohranjati-živ-ali-živega). Samostalnik in pridevnik sta namreč v istem stavku, »zato ne gre za navezovalni tožilnik pridevnika kot prilastka ob izpuščenem jedru«.

Zapis prispevek (lahko) štejemo za znatnega bi bil torej v skladu z navedenim napačen. Rodilniška oblika pa bi bila pravilna v primeru Prispevek, ki ga lahko štejemo za znatnega, saj bi tu pridevnik v tožilniški obliki (enaki rodilniški) uporabili samostojno brez samostalnika, kakor je navedeno v drugem odgovoru (Sklon pridevnika v oziralniškem odvisniku: navezovalni tožilnik) https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3923/sklon-pridevnika-v-oziralniškem-odvisniku-navezovalni-tožilnik. V naslednjih primerih bi bilo treba uporabiti tožilnik in ne rodilnika (oz. tožilniško obliko, ki ni enaka rodilniški):

Navedeni zakon bi lahko imeli za nezakonit.
Ta virus bi lahko imeli za nevaren.
Ta dogodek bi lahko imeli za prelomen.

Torej ni tako pomembno, ali gre za brezpredložni tožilniški predmet (v primeru "Škofjeloški pasijon ohranjati živ") ali za predložni predmet (v primeru "sklep razglasiti za ničen"), temveč je pomembneje, ali gre za samostalnik s slovnično kategorijo "živo" ali za samostalnik s slovnično kategorijo "neživo". Pravilno bi torej bilo "Škofjeloški pasijon ohranjati živ" in "sklep razglasiti za ničen" (kategorija neživosti) in "nekoga razglasiti za pogrešanega" (kategorija živosti)."

Ali je torej naslednji stavek napačen: Prvi navedeni primer bi lahko imeli za pravilnega edinole z zamišljeno in tu izpuščeno pojasnjevalno zvezo ki je ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Sklon pridevnika v povedni rabi (2)

Kateri skloni so ustrezni v naslednjih primerih:

Ukrep je treba šteti za primeren/primernega.
Ukrep se šteje za primeren/primernega.
Ukrep, ki se šteje za primeren/primernega ...
Ukrep, ki ga je treba šteti za primeren/primernega ...
Če je mogoče prvi ukrep opredeliti kot glavni/glavnega, drugega pa kot stranski/stranskega ...
Če je mogoče prvi ukrep šteti za glavni/glavnega, drugega pa za stranski/stranskega ...

Najlepša hvala za pomoč in odlično delo, ki ga opravljate!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sklónski tudi sklônski -a -o prid. (ọ̑; ȏ)
nanašajoč se na sklon: sklonska napaka / sklonske končnice

sklónsko

tudi sklônsko prisl.:

sklonsko se ujemati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sklọ̑nski – glej sklȍn

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Sledenje stikom
Zanima me, kateri slovenski termin je najustreznejši za angleški termin contact tracing , ki označuje proces identifikacije oseb, ki so morda bile v stiku z okuženo osebo, in zbiranje podatkov o teh stikih. V poljudnih spletnih virih se od izbruha koronavirusne bolezni najpogosteje uporabljata sledenje stikov in sledenje stikom , pri čemer domnevam, da je pravilna rodilniška zveza in da se tretji sklon pojavlja zaradi mešanja dveh pod točko 1. navedenih pomenov v SSKJ2 (tj. 'iti za kom po sledi' in 'neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom', pri čemer zgledi pri obeh pomenih izkazujejo vezavo s 3. in 4. sklonom). Zdi se mi, da pravilnost rodilnika potrjujejo druge podobne terminološke zveze, npr. sledenje pacientov , sledenje kraške vode . V SSKJ2 samostalnik sledenje v tem pomenu (še) ni normiran. Termin sledenje je sicer v Slovenskem medicinskem slovarju naveden kot slovenski ustreznik za angleški termin follow-up , ki je opredeljen kot 'nadzor bolnikov po zdravljenju' (sin. spremljanje ), dodani sta dve stalni besedni zvezi: sledenje pacientov in sledenje poteka bolezni . V strokovnih člankih je mogoče najti tudi poimenovanja iskanje stikov in poizvedovanje o stikih z zbolelimi . Če povzamem, vljudno vas prosim za naslednje odgovore: a) ali je sledenje stikov tudi v medicini že uveljavljen termin za angleški termin contact tracing ; b) če to je medicinski termin, ali je pravilna samo rodilniška zveza; b) če to ni medicinski termin, kateri drug izraz je uveljavljen v medicini.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

So imena mesecev lahko tudi prislovi?

Glede imen mesecev imam dve vprašanji.

Imena mesecev so samostalniki, a ko jih uporabimo v rodilniški obliki v vlogi prislovnega določila časa, delujejo kot prislovi. Odgovarjajo na vprašalnico kdaj (npr.: Preselili so se marca.) Smemo reči, da so v takih primerih prislovi? Podobno je namreč pri letnih časih: beseda jesen je samostalnik, medtem ko je beseda jeseni prislov.
Ali ne gre pri tem, ko napišemo zraven imena meseca še njegovo nadpomenko, za nepotrebno kopičenje besed (npr. Prireditev bo meseca maja.), saj je brez besede mesec poved povsem razumljiva?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

spadáj -a m
1. padec: i vdarili ſzo vhi'zo ono, i ſzpádnola je, i bio je ſzpadáj nyé veliki KŠ 1771, 24; Veliki ſzpadáj csüdni BKM 1789, 13; Ki ſze ſzpomené z-ſztrasnoga ſzpadája toga velikoga csloveka KM 1796, 62; Szpadáj ſzvoj plakajoucs BKM 1789, 191; szem szam rad iszkao moj szpadáj KAJ 1848, 153; Po Ádamovom ſzpadáji KŠ 1754, 251; Ar csi ji je po ednoga ſzpadáji vnogo mrlo KŠ 1771, 458; Po Ádamovom ſzpadáji BKM 1789, 196; Szrditoſzt Bo'sa, Stera v-ſzpadáji na náſz ſzpádnola SŠ 1796, 93; pren. i düso mojo od ſzpadája ſz-tvoje miloscse obarjes KM 1783, 69; Oni szo pa iszkali szpadáj düsi mojoj TA 1848, 49; Ar ſzem zvnougimi ſzpadáji prouti tebi pregrejso KŠ 1754, 225
2. primer: Szpadáj ognya AIP 1876, br. 6, 8
3. sklon: v-nisteri drugi szpadájaj tüdi KOJ 1833, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

spòl spôla m (ȍ ó)
1. značilnosti, po katerih se bitja delijo na moška in ženska: določiti spol živali; pravice za vse ljudi ne glede na spol in narodnost / otrok moškega spola; žival ženskega spola / število udeležencev navesti ločeno po spolu; razvrstiti mladiče po spolu
// oseba glede na te značilnosti: odnosi, privlačnost med spoloma / knjiž. lepi spol ženske; šalj. predstavniki močnejšega spola moški; ekspr. nežni spol ženske; mladina obojega spola fantje in dekleta; ekspr. novica je zanimala zlasti ženski spol ženske / družbeni spol vedenjske, kulturne in psihološke značilnosti, ki jih družba povezuje z enim od spolov
2. knjiž. spolni nagon, spolnost: vznemirja ga spol
3. jezikosl. značilnost samostalniške besede, ki jo navadno kaže končnica pridevniške besede ob njej: določiti samostalniku spol, sklon in število / moški, srednji spol; samostalnik ženskega spola / slovnični spol
● knjiž. odrezati komu spol moški spolni ud

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

spòl spôla m

jezikosl. značilnost samostalniške besede, ki jo navadno kaže končnica pridevniške besede ob njej

SINONIMI:

jezikosl. genus, jezikosl. gramatični spol, jezikosl. slovnični spol

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

drugi spol

moški spol

ženski spol

GLEJ ŠE: ud, ženstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

»Spolno« ali »spolnostno občevanje«?

Besedna zveza spolno občevanjene ustreza besedi seks, saj spoli (poleg človeških tudi živalski) občujejo v pomenu medsebojnega sporazumevanja. Spolno občevanje je občevanje spolov oziroma občevanje med spoli, kar pa je sporazumevanje med spoli.

Spolnost pa namreč ustreza besedi seks. Občevanje v spolnostnem smislu pa jeseks. Torej, besedna zveza spolnostno občevanje (ali enobesedno spolnost) je edina besedna zveza, ki pravilno ustreza besedi seks.

Želim si le, da se ta neustreznost v slovarjih/besedovnjakih odpravi in se besedno zvezo spolno občevanje popravi v spolnostno občevanje.

Kako pa stroka razlaga besedno zvezo spolno občevanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

šêsti -a -o štev. (é)
ki v zapovrstju ustreza številu šest: sobota je šesti dan v tednu; rojen šestega [6.] junija; hodi v šesti razred; papež Pavel VI. / od doma je odšel že pred šesto (uro) 6h18h / potres šeste jakostne stopnje
● pomagal ji je njen šesti čut intuicija, nagon; ekspr. naložila si je šesti križ šestdeset let je (bila) stara; star. vseeno mi je, kaj mislijo o meni ljudje, ki mi niso ne v peto ne v šesto ki so mi popolnoma tuji, s katerimi nimam nobene zveze
♦ jezikosl. šesti sklon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

šêsti -a -o vrstil. štev. (é) ~ dan v tednu; ~ega junija ‹6.›; ~ del celote šestina; sedeti v ~i vrsti; priti ob ~i uri |ob 6. uri; ob 6h; ob 6.00; ob 18. uri; ob 18h; ob 18.00|; potres ~e stopnje; publ. ~a celina |Avstralija|; jezikosl. ~ sklon |orodnik|
šêsti -ega m, člov. (é) Šele ~emu je uspelo; nečlov. končati do 21. ~ega ‹6.› |do 21. junija|
šêsta -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Izbrali so ~o od desetih; nečlov. hoditi v ~o |v šesti razred nekdanje osemletne gimnazije|; prihajati pred ~o |pred 6. uro; pred 18. uro|
v šêsto zapored. prisl. zv. (é) ~ ~ je le naredil vozniški izpit šestič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

tožílnik tožílnika samostalnik moškega spola [tožílnik]

iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico koga ali kaj

ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. accūsātīvus (iz accūsāre ‛tožiti, obtoževati’) iz ↑tožiti - več ...,

tožílnik -a m (ȋ)
jezikosl. četrti sklon: postaviti samostalnik v tožilnik; značilnosti tožilnika pri samostalnikih moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

trétji -a -e štev. (ẹ́)
1. ki v zapovrstju ustreza številu tri: tretji dan v tednu; hodi v tretji razred; tretji rod izseljencev; dobiti tretjo nagrado; sedeli smo v tretji vrsti; otrok v tretjem letu; na tekmovanju je zasedel tretje mesto / tretji [3.] avgust; kralj Edvard III. / od doma je odšla že pred tretjo (uro) 3h; 15h / vsak tretji učenec je zbolel / tretja izdaja časopisa; strah pred tretjo svetovno vojno; tretje dejanje
// po vrednosti, kvaliteti za stopnjo nižji od dobrega: cesta tretjega reda; gostišče tretje kategorije / blago tretje vrste
// glede na pomembnost, odločanje na najvišji stopnji: organ tretje stopnje / v upravnem postopku ni tretje instance
2. nanašajoč se na osebe, ki niso v odnosu, razmerju z določeno osebo, skupino, niso udeležene v zadevi, stvari: to sem izvedel od tretje osebe / dokumenti ne smejo priti v tretje roke; informacija iz tretje roke
● tretji rajh nemška država od 1933 do 1945; publ. tretji svet države z nizkim narodnim dohodkom; umetnik si prizadeva ustvariti na platnu iluzijo tretje dimenzije globine, plastičnosti; svojo zgodbo je pripovedoval v tretji osebi kot da jo je doživel kdo drug; ekspr. kovati koga v tretje nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati
♦ avt. dati v tretjo prestavo; ekon. tretja industrijska revolucija hitra kvalitetna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; film. tretji plan kar je v prizorišču za drugim planom; jezikosl. tretji sklon; tretja stopnja pridevnika presežnik; mat. tretji koren kubični koren; tretja potenca števila; med. opeklina tretje stopnje opeklina, pri kateri so uničeni vsi sloji kože in podkožje; pravn. tretja oseba oseba, ki v pravnem razmerju ni stranka; sodišče tretje stopnje; rel. tretji red cerkvena organizacija pod vodstvom nekaterih samostanskih redov, katere člani opravljajo posebne molitve, verske vaje; tretja božja oseba; šol. študij na tretji stopnji študij, ki traja tri leta in se zaključi z doktoratom; do 1980 študij na podiplomski stopnji; zgod. tretji stan v fevdalizmu meščani, obrtniki, trgovci, svobodni kmetje; Tretja [III.] internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943

trétji

-a -e sam.:

dva sta naredila izpit, tretji pa ne

posvetuj se o tem še s kom tretjim

očitali so ji to in ono in tretje

/ pog. voziti v tretji, s tretjo v tretji prestavi

●

star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji tretjič; danes smo že v tretje tukaj tretjič; preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima; preg. v tretje gre rado

♦

lit. tretje pri primeri tertium comparationis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Ujemanje: ure in minute v priredno zloženi besedni zvezi

Ob 11. uri in 2 minuti nastopi koledarska zima.

Ali je samostalnik minuta v tem primeru v pravilnem sklonu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Ujemanje in zveza »dobrega pol milijona«

Kako je prav: dobrega/dobrih pol milijona evrov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Ujemanje pri matematičnih izrazih

Zanima me, ali sem v naslednjem primeru ob števniku uporabil ustrezen sklon samostalniške zveze:

Postopek izvedemo z 〖10〗^4 računskimi operacijami.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Ujemanje sestavljenega osebka s povedkom: posebnosti

Kateri spol in sklon uporabimo v odvisnem stavku (odvisnik se nanaša na vse dele sestavljenega predmeta)?

Navesti je treba institucijo, organ, urad ali agencijo, ki so akt sprejeli/ki je akt sprejela.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Ujemanje števnikov pri naštevanju

Velikokrat se srečujem s primeri, kot je ta: Podatki se prikažejo za naslednje 3 ure, 6 in 12 ur. Je to prav ali je bolje:

Podatki se prikažejo za naslednjih 3, 6 in 12 ur?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Vezava glagola »želeti si« s predmetom v rodilniku

Zadnjič me je v nekem članku zmotil tale zapis:

Želela sem si finančne neodvisnosti.

Ali ni pravilneje:

Želela sem si finančno neodvisnost (4. sklon, in ne 2.)

Podobne zapise sem že večkrat zasledila, zato ne vem, kaj je zdaj prav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Vezava glagolov in samostalnikov po bližini

Primera:

prožnost ob naravnih nesrečah je sposobnost posameznika, družbene skupine ali celotne družbe, da se na ustrezen način sooči, odzove in prilagodi negativnim posledicam naravne nesreče
Preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom EU

Jezikovna svetovalnica je podoben primer s predlogi že obravnavala (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2024/sklon-samostalnika-ob-dvojnem-predlogu) in ugotovila, da se pri daljših skladenjskih enotah tradicionalno pravilo opušča, napake pa se skoraj ne zavedamo. Ali je v knjižnem jeziku (uradnih dokumentih) že mogoče šteti za slovnično pravilno ali vsaj sprejemljivo, da več predlogov, glagolov ali samostalnikov, ki bi se sicer vezali z različnim sklonom, vežemo po bližini? Na primer po analogiji z ujemanjem po bližini pridevnikov in glagolov pri samostalniških zvezah, kar je argument iz prispevka Jezikovnega kotička Pravne prakse (Hribar Nataša, Na pijačo pred ali po kosilu?, Pravna praksa, št. 11, 2012, str. 32), ali preprosto zato, ker je to gospodarna in učinkovita rešitev, kadar dosledna izpolnitev skladenjskih vezi tako zaplete stavek, da poslabša njegovo berljivost in jasnost.

Ker sprašujemo za rabo v uradnih dokumentih, kakšna je po vašem mnenju zvrstna in slogovna vrednost take rešitve? Imate morda kakšne napotke za rabo ali nerabo take vezave po bližini?

Pred kratkim smo vam poslali vprašanje, ali je v knjižnem jeziku (uradnih dokumentih) že mogoče šteti za slovnično pravilno ali vsaj sprejemljivo, da več predlogov, glagolov ali samostalnikov, ki bi se sicer vezali z različnim sklonom, vežemo po bližini. Naknadno smo se začeli spraševati, ali bi bilo treba pri odločanju o tem ločeno obravnavati naslednje primere:

a) povedi, v katerih imamo kombinacijo samostalnikov s predlogom in samostalnikov brez predloga (»Parlament naj zakonsko uredi proces oblikovanja, odločanja, izvajanja in ocenjevanja nacionalnovarstvene politike.«) b) primere s predložnimi zvezami, ki zahtevajo različne sklone (»pred, med in po vojni«) in c) glagole, ki se vežejo z različnimi skloni (»občudoval in bal sem se je«).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Vezljivost glagola »rezultirati«

Zanima me, kateri sklon samostalnika je ustrezen ob zvezi rezultirati v tožilniku ali mestniku.

Primer: ..., kar rezultira v enostaven računski postopek/v enostavnem računskem postopku.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

vókativ -a m (ọ̑)
jezikosl. sklon samostalnika v vlogi ogovora, nagovora, zvalnik: vokativ je enak nominativu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Vprašalnica »kdaj« in sklon samostalnika

Če se vprašalnica KDAJ? veže s tožilnikom: Kdaj se začnejo počitnice? V ponedeljek. Zakaj je potem rodilnik, ko odgovorimo: Enajstega oktobra?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Zaimka »ki« – »kateri«: teorija in razlika

Zanima me raba zaimkov ki in kateri (teorija in primer). Kakšna je med njima razlika?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Zanikanje dejanja, izraženega z nedoločnikom, in ustreznost sklona

Prosim nasvet za ta stavek:

Strategija pomeni, da se odločimo narediti ene stvari, ne pa drugih. ALI: ne pa druge.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Zanikanje in izbira sklona v nedoločniški zvezi

Zanima me, kateri sklon je ustrezen v teh dveh primerih: Organ ni več pristojen zagotoviti nadzor/nadzora.Organ ni zavezan družbi sporočiti podatke/podatkov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Zanikanje ob namenilniku

Zanima me, kateri sklon je pravilen v spodnjih primerih, ko je rabljen namenilnik. Na Jezikovni svetovalnici sem našla več odgovorov glede zanikanja ob nedoločniku, vendar pa med odgovori nisem opazila, da bi bilo omenjen namenilnik. Ali za predment, ki stoji ob namenilniku, veljajo podobna načela kot za predmet ob nedoločniku? Primeri so na videz zelo podobni, ampak domnevam, da je sklon podobno kot pri nedoločniku odvisen od tega, kaj zanikamo. Najlepša hvala za odgovor.

Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa.
Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa, saj ga je čakalo delo na vrtu.
Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa, ampak knjigo, ki mu jo je podaril prijatelj.
Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa, ampak je šel na sprehod po mestu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Zapis starostnega obdobja

Zanima me, kako je pravilno ((ne)uporaba pike za številko in sklon):

osebe, stare med 21. in 50. leti ali osebe, stare med 21 in 50 let;
osebe med 51. in 65. letom starosti ali osebe med 51 in 65 let starosti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

zválnik -a m (ȃ)
jezikosl. sklon samostalnika v vlogi ogovora, nagovora: tonemska razlika med zvalnikom in imenovalnikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

zválnik -a m

jezikosl. sklon samostalnika v vlogi ogovora, nagovora

SINONIMI:

jezikosl. vokativ

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

Zvalnik v slovenščini

Nikjer na spletu ni moč zaslediti podrobnosti o 7. sklonu slovenščine, ki ni več v uporabi. Jasno je, da se jezik spreminja, da deli le tega izumirajo in se uvajajo novosti, vseeno pa me je zmotilo dejstvo, da o 7. sklonu sploh nihče nič ne ve. Konec koncev, izumrl je tudi predpretekli čas, pa ga včasih še vedno zasledimo (npr. je bil zmagal).

Rad bi izvedel več o 7. sklonu slovenščine, morda kakšen primer.

In zanima me tudi, kakšno sklanjanje je on pojde, oni govore – to se namreč še vedno večkrat zasledi v kakšni literaturi. Je to morda 7. sklon?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Zvalnik v slovenščini

Nekje sem zasledila, da ima slovenščina tudi sedmi sklon ZVALNIK, vendar je v vseh srednješolskih učbenikih za slovenščino vedno navedenih samo šest sklonov. Mi lahko prosim poveste kaj več o zvalniku in njegovi rabi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Ženska oblika priimka »Kliš«

Kako se pravilno sklanja priimek osebe ženskega spola, če v besedilu priimek nastopa samostojno, torej je ime osebe izpuščeno? Ali je pravilen zapis: »Besedilo Kliševe je zelo zanimivo.«

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.