1. bleda barva kože, navadno ob slabem stanju organizma, bolezni
1.1. svetlejša barva polti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

1. oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka

2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročati močne, globoke zvoke, hrup
2.1. ekspresivno pojavljati se, izražati se kot tak zvok

3. navadno brezosebno zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti

4. ekspresivno biti prisoten, pojavljati se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno

1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati
1.1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati

2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkovati

3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkovati
3.1. neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalno crkovati

1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkavati
1.1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkavati

2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkavati

3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkavati
3.1. neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalno crkavati

1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
1.2. ki ni skaljen ali moten
1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje

2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh

3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov

4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti

6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa

7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

1. brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

2. z upoštevanjem etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti

3. takó, da je izražena najvišja možna mera, stopnja česa

4. kot členek poudarja bistveno lastnost, bistvo povedanega sploh

5. kot členek poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku

1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
1.1. več dlak, dlake

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

1. uporablja se, ko se govorec ne zna ali ne želi opredeliti do pravilnosti ali resničnosti sogovornikove izjave, ji s pomislekom pritrjuje ali nasprotuje

2. uporablja se za pritegovanje pozornosti pri uvajanju v izjavo, ki se govorcu zdi pomenljiva
2.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža trenutno neodločenost

3. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža omalovaževanje, negodovanje
3.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža presenečenje

4. izraža, da govorec občuti sprijaznjenost s čim neizogibnim, navadno neželenim, slabim
4.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža, da je v čem slabem tudi kaj dobrega

1. ki je v zvezi z mišmi 1. ali gojenjem miši 1.
1.1. ki je del telesa miši 1.
1.2. ki ga tvorijo, sestavljajo miši 1.
1.3. ki spominja na miš 1. ali je tak kot pri miši 1.

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

1. deževno obdobje, zlasti v južni in jugovzhodni Aziji, ko piha veter s hladnega morja na ogreto kopno; SINONIMI: monsum
1.1. sezonski veter, zlasti v južni in jugovzhodni Aziji, ki zaradi velike temperaturne razlike piha z morja na kopno ali obratno

1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
1.1. samec te živali

2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

1. z rameni narediti gib navzgor in navzdol

2. ekspresivno izraziti nevednost, dvom ali sprijaznjenost, navadno z gibom z rameni navzgor in navzdol

1. oddati ali začeti oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka

2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročiti ali začeti povzročati močne, globoke zvoke, hrup
2.1. ekspresivno pojaviti se, izraziti se kot tak zvok

3. navadno brezosebno zaznati ali začeti zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti

4. ekspresivno pojaviti se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno