búča búče samostalnik ženskega spola [búča] 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo 1.2. ta plod kot hrana, jed
2. posoda, steklenica trebušaste oblike2.1. stekleni del svetila take oblike
3. ekspresivno glava, zlasti človeška
4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče. ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
čokoládica -e ž (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od čokolada: slastna čokoladica;
bonbončki in čokoladice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
delikáten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ položaj neprijeten, težaven; ~e barve nežne, občutljive; redk. ~a juha okusna, slastnadelikátnost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
delikatẹ̑sa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška] 1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis 1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
2. manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam
STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
slásten -tna -o prid., slástnejši (á) 1. zelo okusen: slastna hrana;
pripraviti zna veliko slastnih jedi;
zadišala mu je slastna pečenka / to drevo ima debele in slastne sadove 2. ki vzbuja slast: slasten vonj po zrelem sadju
● ekspr. dogodka se je spominjal s slastnim veseljem z veseljem, polnim slastislástno prisl.:
pečenka slastno diši; slastno so se gostili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
večérja večérje samostalnik ženskega spola [večérja] obrok, ki se jé zvečer, ali uživanje tega obroka
STALNE ZVEZE: zadnja večerja ETIMOLOGIJA: = cslov. večerja, hrv., srb. vèčera, rus. večérja, češ. večeře < pslov. *večer̕a iz ↑večer
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.