baobáb baobába samostalnik moškega spola [baobáp baobába] tropsko drevo z zelo debelim deblom in velikimi užitnimi plodovi podolgovate oblike, po izvoru iz Afrike ali Avstralije; primerjaj lat. Adansonia; SINONIMI: kruhovec
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baobab, angl., frc. baobab iz srlat. bahobab, to pa iz arab. bū ḥibāb ‛sadež (mnogih) semen’ iz bū ‛sadež’ in ḥabb ‛seme’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
beléti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno1.
kdo/kaj delati se, postajati svetel
Breze belijo v gozdu.
2.
kaj delati se, postajati svetel, bel
Lasje (mu) belijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024
ledenják -a m (á) knjiž. ledenik: sonce se slepeče odbija od ledenjakov
● nar. ledenjaki ledeni možje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
slepéče nač. prisl. (ẹ́) ~ se bliskati; ~ bel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
slẹpetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) blinzeln, schlecht sehen, C.; — 2) slepeče n. pr. nad močvirjem o vročini (es zittert die Luft), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
slepíti -ím nedov., slépi (ī í) 1. s svojo svetlobo povzročati, da kdo (skoraj) ne vidi: z roko si je pokrila oči, ker jo je slepila luč;
žarometi nas slepijo / bliski so slepili oči; močna svetloba slepi / solze so jo slepile 2. ekspr. povzročati, da kdo ne more razsodno misliti, presojati: jeza, strast ga slepi;
prevelika ljubezen do otrok mater slepi 3. ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročati, da ima kdo o kaki stvari mnenje, ki ne ustreza resnici: mene ne boš slepil;
slepila sta se, da hčerina bolezen ni nevarna / ni se slepil, da bo obljubljeno z lahkoto uresničil / slepiti koga s prijaznimi besedami
● knjiž. megla slepi cestne svetilke zaradi megle slabo svetijo; star. znala je slepiti fante pridobivati si njihovo ljubezensko naklonjenostslepèč -éča -e:
slepeč se, da ni več bolan, se je nehal zdraviti; slepeči žarki; slepeča svetloba; prisl.: slepeče se je zabliskalo; slepeče bel sneg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.