Tiskanje

bétel -a m (ẹ̑)
1. tropska grmičasta ovijalka iz družine poprovcev: list betela
2. v liste te ovijalke zavita mešanica za žvečenje: žvečiti betel; od betela rdeča slina; v prid. rabi: betel palma areka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

biolóški vzórec -ega -rca m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]

1.

ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati

2.

v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati

3.

v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah

3.1.

v obliki cediti se

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno mediti

FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

číkast -a -o prid. (ȋ)
umazan od čikanja: čikasta slina; čikasta usta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca]

1.

kdor se poklicno ukvarja s čiščenjem

1.1.

2.

kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilka

2.1.

3.

naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilnik

3.1.

;

SINONIMI:

čistilnik

4.

ekspresivno kdor odstranjuje kaj, kar je za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeno, škodljivo

4.1.

ekspresivno

5.

manj formalno kdor na tekmovanju, zlasti v reliju, nastopi prvi in ima zato slabše tekmovalne pogoje

ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

govoríti, -ím, vb. impf. reden, sprechen; govóri, sprich! tako se ne govori, das ist gegen den Sprachgebrauch, Cig. (T.); težko g., eine schwere Zunge haben; gladko g., geläufig sprechen; razločno g., eine deutliche Aussprache haben; g. kakor bi rezal, mit geläufiger Zunge sprechen, Cig.; govori se, da ..., man spricht davon, es verlautet, dass ...; tebi je lahko g., du hast gut reden, Cig.; sam sebi g., sam v sebi g., bei sich selbst sprechen, Krelj; vmes g., dazwischen reden; kdo bode danes govoril? wer wird heute den Vortrag halten? g., kakor bi rožice sadil, schön sprechen, C.; g., kakor bi med lizal, voll freundlicher Worte sein, Cig.; g., kakor bi otrobe vezal, ohne Zusammenhang reden, Cig.; g., da ni ne na konja ne na osla, ungereimtes Zeug sprechen, Cig.; g., kar slina na jezik prinese, reden, wie es in den Mund kommt, Cig.; resnico g., die Wahrheit reden; na vsa usta, brez ovinkov g., offen, von der Leber weg reden, Cig.; komu po godu g., nach dem Munde reden, Cig.; brez bahanja govoreč, ohne Ruhm zu melden, Cig.; prav govoreč, eigentlich, Meg.; g. o čem, von, über etwas sprechen; o tem se ne govori, davon ist nicht die Rede; zoper koga (kaj), proti komu, čemu g., gegen (wider) jemanden, etwas sprechen; črez koga g., übel von jemandem sprechen, Cig., Met.; za koga g., für jemanden Fürsprache einlegen; govori naprej in nazaj, spricht pro und contra, Koborid-Erj. (Torb.); — lauten: kakor govori zakon, Levst. (Nauk); — govórit', Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

Izvor besede »koronavirus«

Kakšen je izvor besede koronavirus? Kako sta povezani krona in korona?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

káčji káčja káčje pridevnik [káčji]

1.

ki je v zvezi s kačami 1. ali gojenjem kač 1.

;

SINONIMI:

kačast

STALNE ZVEZE: enakokrili kačji pastir, kačja brada, kačja dresen, kačja slina, kačja smreka, kačji pastir, raznokrili kačji pastir
FRAZEOLOGIJA: kačja slina, kačje gnezdo
ETIMOLOGIJA: ↑kača

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

káčji -a -e prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kače: kačji pik, ugriz; kačji rep / kačje sikanje / hud kačji strup / kačji lev / našel je kačje gnezdo / kačji samec / ekspr. oklenila se ga je s prav kačjo gibčnostjo / slabš. ošinil ga je s kačjim pogledom
2. v zvezi kačji pastir velika žuželka z dvema paroma dolgih ozkih kril in vitkim členastim zadkom: nad vodo se spreletavajo živobarvni kačji pastirji; kačji pastir z zelenimi prozornimi krili; ličinka kačjega pastirja
● ekspr. ima kačji jezik je zelo odrezav, piker; nar. kačji les grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; pog., šalj. kačja slina žganje
♦ bot. kačji jezik praprot vlažnih travnikov s samo enim listom, Ophioglossum

káčje

prisl.:

(po) kačje se zvijati

kačje marogast

kačje zvita ženska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

káčji -a -e (ȃ) ~ pik; slabš. njegov ~ pogled |srep|; šalj. ~a slina |žganje|
po káčje primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se zvijati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

káčji Frazemi s sestavino káčji:
káčja slína, káčji jêzik

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

klêjast -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na klej: klejaste snovi / ima klejast okus / klejasta slina lepljiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

kómodoški kómodoška kómodoško pridevnik [kómodoški]
STALNE ZVEZE: komodoški varan, komodoški zmaj
ETIMOLOGIJA: po indonezijskem otoku Komodo

kúga Frazemi s sestavino kúga:
báti se koga/čésa kàkor kúge, béla kúga, braníti se kóga/čésa kot kúge, čŕna kúga, da bi kúga kóga, da bi kúga pobrála kóga, izogíbati se kóga/čésa kot kúge, ogíbati se kóga/čésa kot kúge, razšíriti se kot kúga, smrdéti kàkor kúga, smrdéti kot kúga, šíriti se kot kúga, zaudárjati kot kúga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

lepljív -a -o prid.

1.

ki ima lepilno lastnost, moč

SINONIMI:

knj.izroč. klejast, knj.izroč. lepek2

2.

ki ob dotiku s kako stvarjo ostane na njej

SINONIMI:

masten, knj.izroč. lepek2, ekspr. pacast, ekspr. pocast, knj.izroč. sprijemkast, knj.izroč. sprijemljiv, knj.izroč. sprimkast, knj.izroč. židek

3.

ki je tak, kot bi bil namazan z lepilom

SINONIMI:

knj.izroč. lepek2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024

lȋnj -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

mravlínski -a -o prid. mravljinčen: ostro vlago, imenüvan mravlinska slina AI 1878, 37

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

oslíniti – glej slína

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

péna -e ž (ẹ́)
1. mehurčkasta zmes tekočine in plina, navadno zraka: na mleku se delajo pene; pri kuhanju nastajajo pene; pobirati pene s tekočine; morske pene / kozarec piva z debelo peno
// taka zmes, narejena iz mila: razmazati (milno) peno po obrazu / pena za britje
2. slina na ustih, nastala zlasti zaradi jeze, bolezni: na ustih so se mu pokazale pene; ekspr. razjezil se je do pen / volu so iz gobca visele pene
3. gastr. jed, navadno sladka, pripravljena s stepanjem: preliv s čokoladno peno; vanilijeva, vinska pena
4. teh. strjena snov s številnimi plinskimi mehurčki: izdelek iz pene / plastična pena
5. teh. zmes vode in penilnega sredstva, ki razpršena prekrije goreč predmet, prepreči dostop zraka in povzroči ohlajanje: gasiti s peno / kemična, vodna pena / pena za gašenje
● ekspr. ti si zanj le pena nepomemben; ekspr. vse to je dim in pena nepomembna stvar, nič; star. pene tiščati imeti pene na ustih, zlasti ob bolezni; knjiž. morska pena rudnina magnezijev silikat s hidroksilno skupino; stiva; star. zlata pena zelo tanek list zlata za zlatenje nekovinskih predmetov
♦ kozm. pena trdna ali tekoča snov, ki so ji primešani drobni plinasti, navadno zračni mehurčki; mont. flotiranje s peno bogatenje, ki izkorišča površinske napetosti na meji med trdnimi delci, tekočino in plinom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

pena ► ˈpėːna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

pijáča Frazemi s sestavino pijáča:
žábja pijáča

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

plevkec ► pˈlėfkac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

pljunec m, sputum, -ti, pluniz, ſlina

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

pljúnek -nka m (ȗ)
kar se izvrže iz ust, navadno slina, sluz: na tleh je bilo polno pljunkov; gnojen, krvav pljunek
● ekspr. to je zanj nov pljunek v obraz nova huda žalitev, sramota

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

pljúnek -nka m

kar se izvrže iz ust, navadno slina, sluz

SINONIMI:

star. pljunec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024

pocedíti -ím dov., pocêdi in pocédi; pocédil; pocejèn (ī í)
1. ekspr. popiti, izpiti: med vožnjo so pocedili zadnjo kapljo žganja / celo steklenico vina je pocedil
2. ekspr. s težavo reči, povedati: pocedila je nekaj besed med jokom / ne morem, je pocedil počasi
3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: brez besed jo je pocedila iz sobe; nevajeni streljanja so jo že po prvih strelih pocedili; pocedil jo je domov

pocedíti se

1.

zelo počasi in v majhni količini steči:

od barve, s katero je pisal parole, sta se pocedila dva curka

po bradi se mu je pocedila slina

/ kri se mu je pocedila iz nosa

2.

ekspr.

hitro oditi, steči:

gruča otrok se je pocedila proti mostu

●

ekspr. za hribi je zagrmelo in prav kmalu se je pocedil dež je začelo deževati; ekspr. ob pogledu na rdeča jabolka so se mu pocedile sline si je zaželel jabolk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

pocedíti se pocedím se dovršni glagol [pocedíti se]

1.

steči v manjši količini, navadno počasi

2.

ekspresivno priti, pojaviti se od kod

FRAZEOLOGIJA: pocediti sline (komu), pocediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), pocediti skozi zobe, pocediti jo
ETIMOLOGIJA: ↑cediti

poslíniti – glej slína

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

prȃh -a in prahȗ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

pȓh -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

pribírati -am nedov. (ī ȋ)
zastar. dobivati, pridobivati si: v gorah je pribiral nove moči

pribírati se

nar.

nabirati se:

slina se mu je pribirala v kotih ustnic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

prislíniti – glej slína

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

pršéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: začelo je pršeti / v osebni rabi iz megle je pršel rahel dež
2. leteti v obliki drobnih kapelj, delcev: curek vodometa je pršel v zrak; ob govorjenju mu je slina pršela iz ust / iskre pršijo / ekspr. jeza mu prši iz oči

pršèč

-éča -e:

pršeč dež

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

síga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

slína -e ž (í)
prozorna, nekoliko sluzasta tekočina, ki jo izločajo slinavke: v ustih se ji je nabrala slina; po bradi se mu je pocedila, mu je tekla slina; izpljuniti, požreti slino; ekspr. bzikniti slino; s slino zmočiti kaj / penasta slina na ustnicah
● ekspr. ti si dobil vse, mi pa lepo sline cedimo si zaman želimo; ekspr. cediti sline po čem, za čim zelo si česa želeti; pog. sline delati komu vzbujati mu željo po čem; ekspr. požirati sline ob pogledu na jedi zelo si jih želeti; šalj. do smrti bom že živel, če same sline požiram nočem si delati preveč skrbi za obstoj; pog., šalj. kačja slina žganje
// nav. ekspr. tej podobna tekočina: polževa slina; slina na travniških rastlinah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

slína -e ž, snov. (í) požreti ~o; polževa ~; poud. cediti ~e po čem, za čim |zelo si želeti česa|; šalj. kačja ~ |žganje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

slína -e ž

GLEJ ŠE: žganje, sliniti se, želeti si

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024

slína Frazemi s sestavino slína:
káčja slína

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

slína -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

slína, f. der Speichel; lišaj s teščo slino pomaži, pa ozdravi, Levst. (Rok.); nav. pl. sline; sline požirati; sline se mu cedijo iz ust, der Speichel rinnt ihm aus dem Munde; sline se mi cede po čem, der Mund wässert mir nach etwas, = sline cedim po čem; sline komu delati, jemandem den Mund nach etwas wässerig machen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

slìna tudi slǘna -e ž slina: Saliva Szlüna KMS 1780, A7; Szlüna Nyál KM 1790, 92(a); i napravo je blato zſzline KŠ 1771, 296; Nej je vrejden li ſzlin BKM 1789, 282

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

slina [slína] samostalnik ženskega spola

slina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

slina1 ž, F5, saliva, ſlina; salivosus, -a, -um, kar ima ṡhmáh po ſlinah, kar po ſlinah diſhy; senetiae, ſline eniga ſtarza, ſo ty opravlàvzi; sputum, -ti, pluniz, ſlina

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

slina -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

slina ► sˈliːna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

slȋnar – glej slína

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

slínast – glej slína

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

slínav – glej slína

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

slínavka – glej slína

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

slínček slínčka samostalnik moškega spola [slínčək]

1.

pripomoček iz blaga, gume, ki se dojenčku namesti okrog vratu za zaščito oblačil pri hranjenju, slinjenju

1.1.

ETIMOLOGIJA: iz *slinec, iz ↑slina

slȋnček – glej slína

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

sline slin ž mn. slina: njemu ſe ſò sline im. mn. zidile ǀ sline im. mn. mu ſe sazhneo ziditi ǀ Chriſtus s' slinami or. mn. pomashe njegove ozhij ǀ S' slinamy or. mn. tem slepem je ozhy odperal ǀ s'ſlinamij or. mn. ie tem ſlepom pogled povernil

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

slȋnež – glej slína

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

slíniti – glej slína

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

slízek -zka prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

slȗz sluzȋ in -i ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

snẹ̑g snegȃ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

vȋrus -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

zaletéti se -ím se dov., zalêtel se (ẹ́ í)
1. hitro se premikajoč priti v sunkovit dotik s čim: v temi se zaleteti v zaboj; hote se zaleteti v koga / muha se zaleti v pajkovo mrežo
// udariti s hitro vozečim vozilom ob kaj: zaleteti se z avtomobilom v drevo / zaletela sta se avtobus in tovornjak
2. začeti se hitro premikati z namenom dobiti zadostno hitrost, silo za določeno dejanje: zaletel se je in preskočil potok; zaletel se je, da bi razbil vrata
// s prislovnim določilom hitro se premikajoč usmeriti se kam: bik se je zaletel proti nam; jezdeca se zaletita drug proti drugemu
// s prislovnim določilom hitro se premikajoč priti kam: ne zaleti se med goste, v sobo kakor zadnjič / ščuka se včasih zaleti na vodno površino
3. ekspr. hitro, premalo premišljeno se lotiti česa, narediti kaj: priznam, da sem se glede tega zaletel / zaleteti se z gradnjo, odgovorom
4. ekspr., navadno v zvezi z v vznemirjeno, razburjeno izraziti pomisleke glede česa: zaleteti se v besedilo, program
5. priti kot tujek v grlo, sapnik in sprožiti kašelj: grižljaj se mu je zaletel; sapa, slina se mu je zaletela; brezoseb. zaletelo se mu je od smeha / ekspr. glas se mu je zaletel
● zaleteti se z glavo skozi zid, v zid poskušati izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. nekam, v zid se zaleti izraža nejevoljo, nestrpno odklanjanje, zavračanje

zaletèn

-êna -o:

zaleten avtomobil

zaletena sapa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

žlem [žlẹ̑m žlemȗ] samostalnik moškega spola

sluz
mehur

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.