dvojína -e ž, pojm. (í) jezikosl. |slovnično število|
ednína -e ž, pojm. (í) jezikosl. |slovnično število|
líkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; líkanje (ȋ) kaj ~ perilo; neobč. ~ svojo govorico, jezik slovnično, stilno izboljševati; star. likati koga/kaj ~ mladino vzgajati, oblikovati
líkati se -am se (ȋ) star. ~ ~ v šoli vzgajati se, oblikovati se
množína -e ž (í) meriti ~o padavin količino; publ. velika ~ hrane veliko; neobč. ~ trgovin na ulici veliko; pojm., jezikosl. |slovnično število|
nèzaznamován -a -o (ȅá) ~a vrata
nèzaznamováni -a -o (ȅá) jezikosl. stilno ali slovnično ~o jezikovno sredstvo
nèzaznamováno -ega s, pojm. (ȅá) jezikosl. ~ v slovarju
nèzaznamovánost -i ž, pojm. (ȅá)
preparírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; preparíranje (ȋ) kaj ~ žuželke; ~ latinsko lekcijo |jo obdelati, obdelovati slovnično in besedilno|; dov., poud. preparirati koga ~ podrejene, da ubogajo |pregovoriti, pridobiti|
preparírati se -am se (ȋ) neobč. pripravljati se, učiti se: za kaj ~ ~ ~ predavanje
slédje -a s (ẹ̑) nov., jezikosl. časovno, slovnično ~
slôvnično ozirn. prisl. (ȏ) ~ nepravilen
števílo -a s (í) zapisati ~ z besedo ali s števkami; ~ zaposlenih; udeležiti se prireditve v velikem ~u; Učenci, petintrideset po ~u, so pripravili razstavo; poud.: dobiti brez ~a nasvetov |veliko|; biti pri čem za ~o |biti nepomemben; biti zraven za povečanje števila udeleženih|; fiz. magično ~; kem. atomsko ~; jezikosl. slovnično ~; mat.: algebraično ~; naravno ~; občno ~; sestavljeno ~; teh. oktansko ~
zlíkati -am dov. -an -ana (ȋ) kaj ~ hlače; neobč. ~ članek |slovnično, slogovno izboljšati|; neobč. zlikati koga vzgojiti, izoblikovati