Tiskanje

bakteriolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na bakteriologijo: bakteriološki laboratorij; poslati sluz na bakteriološko preiskavo / bakteriološka vojna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]

1.

delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čistiti se

FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čist

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

flegmátik -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

glína -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

glísta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

glíva glíve samostalnik ženskega spola [glíva]

1.

organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: goba

1.1.

;

SINONIMI:

goba

STALNE ZVEZE: lesna gliva
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. gljȉva, nar. rus. glíva ‛vrsta hruške’, češ. hlíva ‛drevesna goba’ < pslov. *gliva ‛goba’, prvotno ‛sluzasta’, kot litov. gléivės ‛sluz’ iz ide. korena *glei̯H- ‛mazati, lepiti se, biti gladek ali lepljiv’ - več ...

glíva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

hŕkati -am nedov. (r̄ ȓ)
1. s kratkimi, sunkovitimi izdihi spravljati sluz iz grla: bolnik hrka in pljuje; kar naprej hrka / hrkati kri
● ekspr. hrkal je prostaške psovke govoril, izgovarjal
2. dajati kratke, sunkovite glasove: razkačene kune hrkajo in puhajo
3. star. smrčati: v spanju je glasno hrkal

hrkáje

:

ves moker in hrkaje je lezel iz vode

hrkajóč

-a -e:

hrkajoči glasovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

hŕkati -am nedov.

s kratkimi, sunkovitimi izdihi spravljati sluz iz grla

SINONIMI:

odhrkavati se, knj.izroč. grkati, nar. odkrhavati se

GLEJ ŠE SINONIM: smrčati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

hŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
s kratkim, sunkovitim izdihom spraviti sluz iz grla: hrknil je in pljunil / hrkniti kri
● ekspr. v jezi mu je nekaj hrknila rekla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

hŕkniti -em dov.

s kratkim, sunkovitim izdihom spraviti sluz iz grla

SINONIMI:

izhrkniti, odhrkniti se, pohrkniti, zahrkati, nar. odkrhniti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

inhalácija inhalácije samostalnik ženskega spola [inhalácija]

1.

vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala; SINONIMI: inhaliranje

2.

nehoteno, neželeno vnašanje česa v telo skozi dihala; SINONIMI: inhaliranje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalation, frc. inhalation iz poznolat. inhālātiō, glej ↑inhalirati

inhalírati inhalíram nedovršni in dovršni glagol [inhalírati]

1.

vnašati, zajemati vodne hlape, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala

2.

vnašati, zajemati kaj v pljuča, zlasti dim pri kajenju

3.

ekspresivno s čutili intenzivno sprejemati, izkušati

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. inhalieren iz lat. inhālāre, iz in ‛v’ + hālāre ‛dihati’ - več ...

izhŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
s hrkanjem spraviti sluz iz grla: izhrkaj, da boš lažje dihal; težko se izhrka
● ekspr. izhrkal je nekaj nerazločnega rekel, povedal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izhŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
s kratkim, sunkovitim izdihom spraviti sluz iz grla: izhrknil je in izpljunil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izhŕkniti -em dov. izhŕknjen -a (ŕ ȓ) kaj ~ sluz

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izkášljati -am dov. (ȃ)
izvreči (sluz) iz pljuč, sapnika s kašljanjem: izkašljati gnoj, kri / ni se mogel izkašljati / komaj je izkašljala nitko, ki ji je prišla v grlo
● ekspr. počasi je le nekaj izkašljal rekel, povedal

izkášljati se

pog., ekspr.

povedati vse, zlasti kar koga teži, vznemirja:

na sestanku se je izkašljal

izkašljati se na račun postrežbe

/ ste brali, kako se je izkašljal v zadnji številki;

prim. skašljati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izkášljati -am dov.

kaj izvreči (sluz) iz pljuč, sapnika s kašljanjem

SINONIMI:

slabš. izkrehati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

izkašljati ► isˈkaːšl’at -šl’en dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izkašljeváti -újem nedov. (á ȗ)
izmetavati (sluz) iz pljuč, sapnika s kašljanjem: bolnik izkašljuje gnoj, kri

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izkašljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; izkašljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ kri, sluz
izkašljeváti se -újem se (á ȗ) dolgo se izkašljevati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izkíhati -am dov. (í ȋ)
s kihanjem spraviti iz nosa: izkihati sluz

izkíhati se

prenehati kihati:

bil je tak smrad, da se še dolgo ni mogel izkihati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izkíhati -am dov. -an -ana; izkíhanje (í ȋ) kaj ~ sluz
izkíhati se -am se (í ȋ) Ni se mogel izkihati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izkíhniti -em dov. izkíhnjen -a (í ȋ) kaj ~ sluz

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izkréhati -am dov. (ẹ̄)
slabš. izkašljati: izkrehati gnoj, sluz / izkrehaj že, kaj misliš

izkréhati se

prenehati kašljati:

bolnik se je izkrehal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izkréhati -am dov. -an -ana (ẹ́; ẹ̑) slabš. |izkašljati|: kaj ~ sluz, gnoj
izkréhati se -am se (ẹ́; ẹ̑) slabš. |izkašljati se|: Končno se je izkrehal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izpljúvati -am in -pljújem in izpljuváti -pljúvam in -pljújem dov., izpljuvál in izpljúval (ú; á ú)
izmetati iz ust: izpljuvati kri; odkašljal se je in izpljuval slino; pren., ekspr. ljudstvo je izpljuvalo iz svoje srede izdajalce

izpljúvati se

, in izpljuváti se

s pljuvanjem spraviti sluz iz pljuč, sapnika:

ne more se izpljuvati

/ počakal je, da se je izpljuval da je nehal pljuvati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izsmŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
spraviti sluz, kri iz nosa: izsmrkati sluz / ko se je izsmrkal, mu je odleglo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

izsmŕkati -am dov. -an -ana; izsmŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj ~ sluz iz nosa
izsmŕkati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) Ko se je izsmrkal, mu je odleglo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Izvor besede »koronavirus«

Kakšen je izvor besede koronavirus? Kako sta povezani krona in korona?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

katár -ja m (ȃ)
vnetje sluznice, pri katerem se izloča sokrvca, sluz ali gnoj: dobiti, imeti katar / črevesni, očesni, želodčni katar
♦ med. bronhialni katar bronhitis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

katȃr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kropīti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

mátriks -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

móder1 -dra -o prid. (ọ́)
ki je take barve kot plavica, jasno nebo: moder cvet; tam prevladujejo modri toni; modro morje, nebo; oči ima modre; nebo je postalo črno modro; svetlo modra obleka; temno zelenkasto moder suknjič; moder kot nebo; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / modre podplutbe, ustnice; otrok je bil moder od vpitja; ekspr. ves moder od zavisti / koncert za modri abonma abonma z vstopnicami modre barve
● ekspr. modri angel policist; publ. modri vlak specialni vlak za najvišjega državnega funkcionarja; publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav; modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni; ekspr. v njem se pretaka modra kri je plemiškega rodu; pog. vozila z modro lučjo vozila s prednostjo; zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga
♦ agr. modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi; kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte; avt. modra cona prostor, kjer je parkiranje časovno omejeno; bot. modri glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi cveti, Echinops ritro; modri glavinec rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških, Centaurea cyanus; fot. modra kopija kopija, zlasti načrtov, kjer so bele črte na modrem ozadju ali modre črte na belem ozadju; gastr. modro kuhanje rib kuhanje rib v okisani vodi, pri katerem ribja sluz na koži pomodri; geol. modro blato morska usedlina iz večjih globin; kem. modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; vet. modri dunajčan srednje velik kunec modre barve, ki se goji zaradi mesa in krzna; zool. modro sitce metulj, katerega bela krila imajo številne majhne kovinsko modre pegice, Zeuzera pyrina

módro

prisl.:

modro pobarvana ploskev

modro žareča žica

/ piše se narazen ali skupaj: modro zelen ali modrozelen; modro bel; modro siv; sam.:, knjiž. ptica je odletela v modro; izvesek v modrem in zlatem

♦

metal. lomljivost v modrem lomljivost jekla pri temperaturi okoli 300 °C

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

muc. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

mukolítik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

mukózen -zna -o prid. (ọ̑)
anat., navadno v zvezi mukozna žleza žleza, ki izloča sluz, sluzna žleza: slinavke in mukozne žleze

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

mukózna snôv -e -í ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

náhod -óda in -a m (á ọ́, á)
vnetje nosne sluznice, pri katerem se močneje izloča sluz ali gnoj: dobiti, imeti nahod
♦ med. seneni nahod bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah; vet. nalezljivi nahod kuncev nalezljivo vnetje nosne sluznice kuncev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

náhod -óda m

vnetje nosne sluznice, pri katerem se močneje izloča sluz ali gnoj

SINONIMI:

nar. pošast, med. rinitis

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

nahod ► ˈnaːxȯt naˈxọːda m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

odhŕkati se -am se dov. (r̄ ȓ)
s kratkimi, sunkovitimi izdihi spraviti sluz iz grla: preden je začel govoriti, se je odhrkal; glasno se odhrkati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

odhrkávati se -am se nedov. (ȃ)
s kratkimi, sunkovitimi izdihi spravljati sluz iz grla: odhrkaval se je, pa se ni mogel odhrkati; starec se je kar naprej odhrkaval

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

odhŕkniti se -em se dov. (ŕ ȓ)
s kratkim, sunkovitim izdihom spraviti sluz iz grla: preden je spregovoril, se je odhrknil; močno se je odhrknil in pljunil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

odkášljati -am dov. (ȃ)
s kašljanjem odgovoriti, oglasiti se: ko je vstopila, mi je pomenljivo zakašljal, jaz sem mu pa odkašljal

odkášljati se

s kašljanjem spraviti sluz iz grla, sapnika:

odkašljal se je in začel govoriti

ne more se odkašljati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

odkášljati se -am se dov.

s kašljanjem spraviti sluz iz grla, sapnika

SINONIMI:

slabš. odkrehati se, nar. odkrehniti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

odkašljati se ► ȯtˈkaːšl’at se -an se dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

odkašljeváti se -újem se nedov. (á ȗ)
s kašljanjem spravljati sluz iz grla, sapnika: odkašljuje se, a se ne more odkašljati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

odpljúniti -em dov. (ú ȗ)
s kratkim, sunkovitim izdihom spraviti z ustnic: odpljunil je cigareto in pognal motor

odpljúniti se

knjiž.

izvreči slino, sluz:

obrnil se je stran in se odpljunil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ogáben -bna -o prid., ogábnejši (á ā)
ki vzbuja gnus: očistiti mora to ogabno sluz / zbudil se je z ogabnim okusom v ustih / ekspr. to so le ogabna namigovanja grda, zlobna

ogábno

prisl.:

ogabno smrdi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ožépek ožépka samostalnik moškega spola [ožépək]

1.

iz botanike zdravilna grmičasta rastlina s podolgovatimi listi na razvejanem steblu in manjšimi, zlasti modrimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Hyssopus officinalis

1.1.

ETIMOLOGIJA: iz ožep, kar je z romanskim posredovanjem prevzeto iz gr. hýssōpos - več ...

peláški pridevnik

ki je v zvezi z odprtim morjem

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

plevkati ► pˈlėfkat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

plevkec ► pˈlėfkac -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

plevkniti ► pˈlėfkėnt -knen dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

pljúnek -nka m (ȗ)
kar se izvrže iz ust, navadno slina, sluz: na tleh je bilo polno pljunkov; gnojen, krvav pljunek
● ekspr. to je zanj nov pljunek v obraz nova huda žalitev, sramota

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

pljúnek -nka m

kar se izvrže iz ust, navadno slina, sluz

SINONIMI:

star. pljunec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

pljúniti -em dov. (ú ȗ)
1. izvreči iz ust, navadno slino, sluz: nabralo se mu je toliko sline, da je moral pljuniti; pljuniti kri; pljuniti na tla, v pljuvalnik; ekspr. debelo pljuniti izpljuniti velik pljunek
// na tak način izraziti omalovaževanje, prezir: pljuniti pred koga, za kom
2. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: nič ne more storiti zanj, če noče pljuniti nase / pljuniti na svojo čast
● pog. pljunil ji je precej denarja ukradel; ekspr. pljuniti na moralo, spodobnost ne zmeniti se zanjo, ne upoštevati jo; ekspr. pljunem na tvojo pomoč izraža veliko omalovaževanje; nizko lahko mu pljuneš v obraz zelo ga lahko preziraš; ekspr. treba bo pljuniti v roke treba bo z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

pljúniti -em dov.

kaj izvreči iz ust, navadno slino, sluz

SINONIMI:

izpljuniti, izpljuvati

GLEJ ŠE SINONIM: ukrasti
GLEJ ŠE: onečastiti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

pljúvati -am in pljújem in pljuváti pljúvam in pljújem nedov., pljuvál in pljúval (ú; á ú)
1. izmetavati iz ust, navadno slino, sluz: pljuvati kri; pljuvati v pljuvalnik; kašljati in pljuvati / kot opozorilo ne pljuvajte na tla / jedel je bučnice, luščine pa pljuval po tleh
// na tak način izražati omalovaževanje, prezir: pijanec je klel in pljuval; nazadnje so nehali pljuvati za njo
2. ekspr. jemati ugled, sramotiti: tudi on je začel pljuvati nanj / zakaj pljuvaš na njeno čast
● ekspr. on pljuva na vse to se za vse to ne zmeni, tega ne upošteva; ekspr. pljuvati v lastno skledo škodovati samemu sebi, svoji stvari

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

pljúvati -am nedov.

kaj izmetavati iz ust, navadno slino, sluz

SINONIMI:

star. čikati

GLEJ ŠE SINONIM: sramotiti
GLEJ ŠE: onečaščati, onečaščati se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

pohŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
s kratkim, sunkovitim izdihom spraviti sluz iz grla: pohrknil je in pljunil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

posmŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
potegniti sluz, zrak v nos: fant je posmrknil in odšel za njimi / na roko si je dal ščepec tobaka in posmrknil / ekspr. žena je zajokala in tudi sam je malo posmrknil pojokal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

sléz sléza samostalnik moškega spola [slés sléza]

1.

zdravilna rastlina z dlakavimi listi z nazobčanim robom in belimi ali svetlo rožnatimi zvezdastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Althaea officinalis; SINONIMI: iz botanike navadni slez

1.1.

STALNE ZVEZE: navadni slez
ETIMOLOGIJA: = cslov. slězъ, hrv. sljȅz, češ. sléz < pslov. *slězъ < ide. *sloi̯g'o- iz *slei̯g'- ‛gladiti, drseti’, ker se iz te rastline (predvsem pri pripravi napitka iz korenin) izloča sluz - več ...

slẹ̑z -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

slezénovec slezénovca samostalnik moškega spola [slezénovəc]

1.

rastlina z dlakavimi listi in belimi, rožnatimi ali vijoličastimi zvezdastimi cvetovi na dolgih pecljih ali del te rastline; primerjaj lat. Malva

1.1.

STALNE ZVEZE: gozdni slezenovec
ETIMOLOGIJA: ↑slez

slína -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

slȋz, -ȋ, f. der Schleim, Cig., Jan.; (češ., rus.); — prim. sluz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

slízek -zka prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

sljȗz, m., C., pogl. sluz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

slúga 2., f. die Nacktschnecke (limax cinereoniger), Cerkno-Erj. (Torb.); — prim. sluz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

slúz1 -a m (ȗ)
1. brezbarvna lepljiva tekočina, ki jo izločajo sluzne žleze: izločati sluz; izkašljeval je gnoj in sluz; želodčni sluz
♦ med. nožnični sluz
// tej podobna tekočina: s sluzom pokrite alge
2. s prilastkom gostljata jed iz razkuhanega riža, ješprenja: skuhati otroku rižev sluz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

slúz2 -í in -i ž (ȗ)
1. brezbarvna lepljiva tekočina, ki jo izločajo sluzne žleze: sluz vlaži stene votlih organov; izkašljati, pljuniti sluz; plast sluzi / želodčna, žrelna sluz
♦ med. vzeti bris sluzi
// tej podobna tekočina: odstraniti jegulji sluz s kože
2. s prilastkom gostljata jed iz razkuhanega riža, ješprenja: riževa sluz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

slúz1 -a m, snov. (ȗ) izkašljevati ~; kuhar. skuhati rižev ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

slúz2 -í in slúz -i ž, prva oblika dalje -i -- -i -jó snov. (ȗ ȋ; ȗ) želodčna ~; kuhar. riževa ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

slúz1 -a m

GLEJ SINONIM: sluz2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

slúz2 -í ž

brezbarvna lepljiva tekočina, ki jo izločajo sluzne žleze

SINONIMI:

sluz1, med. mukus, knj.izroč. sluza, zastar. žleza

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

riževa sluz

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

slȗz sluzȋ in -i ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

slȗz, f. der Schleim, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; sklepna sluz, der Gelenkschleim, Cig. (T.); — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

slúza -e ž (ú)
zastar. sluz2: kri in sluza / kamenje je bilo pokrito s sluzo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

slūzast – glej slȗz

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

slúzav -a -o prid. (ú)
1. ki vsebuje sluz: sluzavo bolnikovo blato
2. sluzast: sluzava koža / sluzava voda / sluzav ovoj sluznat, sluzen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

slúzav – glej slȗz

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

slúzen -zna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na sluz: sluzen ovoj; sluzna prevleka / zastar. sluzna riba sluzasta
♦ anat. sluzna žleza žleza, ki izloča sluz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

slȗzen – glej slȗz

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

slúziti -im nedov. (ú ȗ)
delati sluzasto: voda sluzi kamenje

slúziti se

izločati sluz, tekočino:

rana se sluzi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

slúzna célica -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

slúznat -a -o prid. (ȗ)
1. ki je iz sluza: jajčeca obdaja sluznat ovoj; opazovati sluznate kepe v vodi
// ki vsebuje sluz: bolnik ima sluznato blato
2. sluzast: sluznate gobe / sluznata juha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

slúznica -e ž (ȗ)
plast na notranji strani votlih organov, v kateri so žleze, ki izločajo sluz: sluznica obdaja nosno votlino; plini dražijo sluznico dihalnih organov; bleda, nabrekla, vlažna sluznica; prekrvljenost, vnetje sluznice / črevesna, nosna, želodčna sluznica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

slúznica -e ž

anat. plast na notranji strani votlih organov, v kateri so žleze, ki izločajo sluz

SINONIMI:

anat., žarg. mukoza

GLEJ ŠE: veznica, vnetje, vnetje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

slȗznica – glej slȗz

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

smŕkati -am nedov. (r̄ ȓ)
glasno potegovati sluz, zrak v nos: ves čas je smrkala in požirala solze; kašljati, hrkati in smrkati
// ekspr. jokati: smrkala je od žalosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

smŕkati -am nedov.

glasno potegovati sluz, zrak v nos

GLEJ ŠE SINONIM: jokati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

smŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
glasno potegniti sluz, zrak v nos: smrknil je in hitro odgovoril
// ekspr. zajokati: solze so ji privrele v oči in polglasno je smrknila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

snẹ̑g snegȃ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

sók -a m, mn. sokôvi tudi sóki (ọ̑)
1. tekočina v rastlinah, ki omogoča rast, razvoj: ta rastlina ima v steblu bel, strupen sok; nekatere žuželke sesajo drevesne sokove; sok korenin, plodov
// tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti: po drevju se začne že v februarju pretakati sok / drevje je v soku
2. tekoča sestavina sadeža: iztisniti sok iz limone; sok rdeče pese
// brezalkoholna pijača, narejena iz te sestavine: piti sok; sirupi in sokovi / borovničev, korenčkov, marelični sok; sadni, zelenjavni sok / elipt., pog. prosim tri soke kozarce, stekleničke soka
3. tekoč izloček nekaterih organov, žlez: matični mleček je sok, ki ga izločajo mlade čebele; dišeči, sladki sokovi cvetov / telesni, živalski sokovi
4. tekočina, ki se izloči pri dušenju, pečenju: dušiti zelenjavo v lastnem soku; sok pečenke
5. ekspr., navadno s prilastkom kar v telesu omogoča življenje, daje moč: mladostni sokovi so fante vedno bolj burili; rudnik jim je izčrpaval ves življenjski sok; rastline črpajo sokove življenja iz zemlje; pren. vstaja je črpala sokove iz podpore prebivalstva; podeželje, zaprto samo vase, brez pravih življenjskih sokov, je komaj životarilo
6. ekspr. kar dela, da je kaj živo, polno: to daje predstavi sol in sok
7. nar. gorenjsko močnik: kuhati, zabeliti sok / ajdov, koruzni sok
● nar. niti za sok ni zaslužil zelo malo je zaslužil; ekspr. dal je družbi življenjski sok svojih najlepših let življenjsko moč; pesn. sok srca kri; knjiž. upijaniti se od soka trte z vinom; ekspr. skozi osebe romana se pretaka resnični sok življenja osebe romana so življenjsko prepričljive, kot žive
♦ agr. bistri sok sadni sok iz filtriranega iztisnjenega soka; kašasti sok sadni sok iz zdrobljenih, zmletih sadežev; matični sok iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; naravni sok; sladkorni sok pridobljen iz sladkorne pese ali sladkornega trsta; biol. celični sok raztopina organskih in anorganskih snovi v rastlinski celici; prebavni sokovi izločki prebavnih žlez z encimi, ki razkrajajo hrano pri prebavljanju; želodčni sok prebavni sok, ki ga izloča želodčna sluznica; med. telesni sokovi po Galenu arterijska in venozna kri, sluz in žolč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

sọ́lza -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

svéča -e ž (ẹ́)
svetilo iz voska ali vosku podobne snovi s stenjem v sredi: sveča gori, ugasne; delati sveče; prižgati, upihniti svečo; debela, dolga, tanka sveča; lojena, parafinska, voščena sveča; plamen, soj sveče; biti raven kot sveča / delati pri sveči
// kar je po obliki temu podobno: s streh so visele ledene sveče; ekspr. na kostanjih so cvetele sveče / ekspr. sveče pod nosom sta si brisala kar z rokavom sluz, smrkelj
● evfem. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali umrl bo; pog. narediti svečo stojo na lopaticah
♦ bot. papeževa sveča zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih; velecvetni lučnik; fiz. sveča enota za merjenje svetilnosti; kandela; rel. velikonočna sveča slovesno blagoslovljena okrašena sveča kot simbol vstalega Kristusa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

svéča -e ž (ẹ́) soj ~e; ledena ~; poud. ~e na kostanjih |cveti|; olepš. ~e pod nosom |sluz, smrkelj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

svéčka -e ž (ẹ́) manjš. upihniti ~o; avtomobilska ~; olepš. pod nosom imeti ~o |sluz, smrkelj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

škropīti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

šmrkati ► šˈmr̥kat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

šmrkevati ► šmr̥ˈkẹːvat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

šmrkniti ► šˈmr̥kėnt -knen dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

trótova čebúlica -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

usékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. odstraniti sluz iz nosu: usekniti otroka; useknila in obrisala ga je / usekniti si nos
2. star. odstraniti ogorek; otrniti: usekniti baklo / usekniti svečo

usékniti se

s pihanjem zraka skozi nos odstraniti iz njega sluz:

vzel je robec in se useknil

glasno se usekniti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

usékniti se -em se dov.

s pihanjem zraka skozi nos odstraniti iz njega sluz

SINONIMI:

evfem. obrisati si nos, knj.izroč. osmrkati se, knj.izroč. usmrkniti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

usekováti -újem nedov. (á ȗ)
1. odstranjevati sluz iz nosu: usekovati otroka / usekovati si nos
2. star. odstranjevati ogorek; otrinjati: usekovati trsko / usekovati svečo

usekováti se

s pihanjem zraka skozi nos odstranjevati iz njega sluz:

ženske so si brisale oči in se usekovale

glasno, močno se usekovati

usekovati se v robec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

usekováti -újem nedov.

koga odstranjevati sluz iz nosu

SINONIMI:

usekavati

GLEJ ŠE SINONIM: otrinjati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

usekováti se -újem se nedov.

s pihanjem zraka skozi nos odstranjevati iz njega sluz

SINONIMI:

usekavati se, evfem. brisati si nos

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

vȋrus -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

vlečljív -a -o prid. (ī í)
ki se zaradi gostosti, lepljivosti pri vlivanju, raztegovanju oblikuje v nitasto, trakasto plast: vlečljiva sluz; testo mora biti vlečljivo
♦ agr. vlečljivo vino vino, ki je zaradi bolezni gosto tekoče in navadno vsebuje malo kisline

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

zahŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
1. kratko, sunkovito izdihniti z namenom spraviti sluz iz grla: zakašljal je in zahrkal; od časa do časa je zahrkal
● ekspr. tako je, je zahrkal hrkajoče rekel
2. dati kratke, sunkovite glasove: razkačena kuna je zahrkala
3. star. zasmrčati: v spanju se je obrnil in zahrkal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

zaslúziti -im dov. (ú ȗ)
1. obdati, pokriti s sluzjo: alge zasluzijo kamenje
2. izločiti sluz, tekočino: plodovi nekaterih rastlin na vlažnem zasluzijo / rana zasluzi

zaslúziti se

postati sluzast, sluzav:

vino se lahko zasluzi

●

sapnice se zasluzijo se napolnijo s sluzjo

zaslúzen

-a -o:

zasluzeno kamenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

zaslúziti -im dov.

izločiti sluz, tekočino

SINONIMI:

zastar. zasliziti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

zasmŕkati -am dov. (r̄ ŕ)
večkrat glasno potegniti sluz, zrak v nos: zasmrkala je in potem so se ji ulile solze
// ekspr. zajokati: ko je zaslišala žalostno novico, je zasmrkala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

žlem [žlẹ̑m žlemȗ] samostalnik moškega spola

sluz
mehur

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

žléza -e ž (ẹ́)
1. organ, skupina celic, ki proizvaja in izloča posebne snovi, pomembne za delovanje organizma: žleze izločajo slino, sluz, znoj; motnje v delovanju žlez; izloček žleze / kožne žleze; parna žleza
♦ anat. endokrina žleza ali žleza z notranjim izločanjem ki izloča neposredno v kri ali mezgo; lojna žleza lojnica; mlečna žleza kožna žleza pri samicah sesalcev, ki določen čas po rojstvu mladiča izloča mleko; moška spolna žleza spolna žleza, ki proizvaja semenčice; nadledvična žleza; prebavne žleze ki izločajo prebavne sokove; semenska žleza parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod; sluzna žleza; ščitna žleza ščitnica; biol. spolna žleza del spolnega organa, ki proizvaja spolne celice; bot. nektarne, smolne žleze; zool. črnilna žleza ki proizvaja temno rjavo obrambno tekočino; podjezična žleza pri nekaterih pticah, ki izloča slino za lepljenje gnezda; smradna žleza smradnica; trtična žleza kožna žleza ob trtici ptic, zlasti vodnih, ki izloča maščobo za mazanje perja
2. zastar. sluz2: iz kože se izloča žleza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

žólč Frazemi s sestavino žólč:
brúhati žólč, izlíti žólč [na kóga], zlíti žólč [na kóga], zlívati žólč [na kóga], žólč kúhati, žólč se razlíje kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.