Tiskanje

barjánska tájga -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr]

iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: borovec

1.1.

STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...

boreálni gózd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

brína tudi brínja -e ž (í; ī)
1. star. brin: nizka košata brina
2. nar. gorenjsko smreka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

brína -e ž (í) pokr. gor. smreka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

brína, f. 1) der Wacholder (juniperus communis), Cig., Jan., C.; sabinska b., der Säbenbaum (juniperus sabina), Cig.; — 2) das Nadelholz, na Bolškem-Erj. (Torb.); die abgehackten Nadelholzäste, Zilj.-Jarn. (Rok.), Mik.; — 3) = smreka, Plužna-Erj. (Torb.), Rez.-Mik., Kranjska Gora (Gor.)-DSv., Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

cmerẹ́ka, f., C., Danj. (Posv. p.); pogl. smreka.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

dominántna vŕsta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

drevésce -a s (ẹ̑)
manjšalnica od drevo: saditi drevesca; mlado drevesce; pritlikava pomarančna drevesca; sadna drevesca / božično drevesce v krščanskem okolju majhna smreka ali jelka, okrašena za božične praznike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

drevéšček -čka m (ẹ̑)
pog. drevesce: saditi dreveščke
// majhna smreka ali jelka, okrašena za božične ali novoletne praznike: prižgati svečke na dreveščku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

dvódêbeln -a -o [bə] (ọ̑ȇ)
dvódêbelni -a -o [bə] (ọ̑ȇ) ~a smreka
dvódêbelnost -i [bə] ž, pojm. (ọ̑ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

ênodómna rastlínska vŕsta -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

Etimološka razlaga krajevnega imena »Cmereška Gorca«

Zanima me etimološka razlaga krajevnega imena Cmereška Gorca in priimka Cmerešek, zlasti morebitna zveza med njima.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

galijǫ̑t, m. 1) = galeot, Jan.; galeja polna galijotov (galjotov), Jsvkr.; — 2) großer, ungeschlachter Mensch, Cig., (galjot), Mur., Met., Notr.; kot smreka velik g., (galjot) Erj. (Izb. sp.); — kričiš, kakor galijot, Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

gôrski íglasti gózd -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

grlję̑vəc, -vca, m. smreka z grlji, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

hiperním -a m (ȋ)
jezikosl. beseda, katere širši pomen izraža nadrejeni pojem v razmerju do besed z ožjim pomenom; nadpomenka: hipernim od besede smreka je beseda drevo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

hǫ̑ja 2., f. 1) = jel, jelka, die Edeltanne, die Weißtanne (abies pectinata), Guts., Jarn., Mur., V.-Cig., Medv. (Rok.); — 2) črna h. = smreka, Z., Hlad.; — 3) der Nadelbaum, Cig., Jan.; — 4) frisches Nadelholzreisig, C., Mik., Gor.; — v hojo iti = v gozd iti, Ip.; — tudi: hǫ́ja; pogl. hvoja.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

hoja2 ž, F4, abies, -tis, ena hoja ali ſmréka; agaricum, vel cus, ena goba od ſmréke ali hoye; corus, tudi zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali hojah; tannus, abronki, ali zofli na ſmréki ali hoji, v'katerih je ſéme

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

Ime »Udin boršt« in sklonljivost njegove prve sestavine

Ali se ob predlogu v pri imenu pretežno gozdnatega območja na Gorenjskem sklanja oba dela ali zgolj boršt? V večini virov se besede Udin ne sklanja, pri posameznih primerih pa se. Kako je torej pravilno? Primer:

V Udin/Udinem borštu prevladujeta bor in smreka.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

izpodžágati -am in spodžágati -am dov. (ȃ)
z žaganjem od spodaj poškodovati, uničiti: izpodžagati deblo, drevo
● ekspr. izpodžagali so ga povzročili so, da ni več na vodilnem mestu, položaju

izpodžágan

in spodžágan -a -o:

izpodžagana smreka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

jàlič -a m smreka: jalič lepi beli i lehki les dá AI 1878, 47

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

jela (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, pinus, -ni, vel pinus, -us, jela [Scopoli, 402: Pinus, Carniol. Smreka. Smrökau drevo, iel; v seznamu Nom. Carn.: Smreka, Smrökau drevo ... Jödla. Ta imena je Scopoli prepisal iz 2. preurejene in pomnožene izdaje Megiserjevega Dictionariuma quatuor linguarum, Clagenfurti 1744, list Hſa: Feychten. Pinus. Smreka, smrökauo dreuo, jel, ali pa z lista E4a: Dannen=Baum. Pinus. Jödla, jödlovo drevo, ſmreka. Pino.]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

jelìč 1., -íča, m. die Tanne, C. (= smreka, ogr.-Raič (Nkol. 1868. p. 56.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

jèlič -a m smreka: da sze na szvéto-nocs v-hi'zo posztávlenom jelicsi zvécse zvu'zgéjo AIP 1876, br. 1, 6; strk, steroga sztális je na jelicsaj TA 1848, 84

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

jélka -e ž (ẹ́)
1. iglasto drevo s ploščatimi iglicami in gladkim belkasto sivim lubjem: jelka medi; vitke jelke; raven ko jelka
♦ bot. kanadska jelka iz katere se pridobiva kanadski balzam, Abies balsamea; vrtn. grška jelka parkovno iglasto drevo z vodoravnimi vejami, Abies cephalonica
2. v zvezi novoletna jelka majhna smreka ali jelka, okrašena za novo leto: okrasiti novoletno jelko
// novoletna prireditev za otroke, navadno z obdarovanjem: organizirati novoletno jelko / za novoletno jelko so otrokom uprizorili Sneguljčico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

jẹ́lka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

káčast káčasta káčasto pridevnik [káčast]

ki spominja na kačo 1. ali je tak kot pri kači 1.; SINONIMI: kačji

STALNE ZVEZE: kačasta smreka
ETIMOLOGIJA: ↑kača

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

káčji káčja káčje pridevnik [káčji]

1.

ki je v zvezi s kačami 1. ali gojenjem kač 1.

;

SINONIMI:

kačast

STALNE ZVEZE: enakokrili kačji pastir, kačja brada, kačja dresen, kačja slina, kačja smreka, kačji pastir, raznokrili kačji pastir
FRAZEOLOGIJA: kačja slina, kačje gnezdo
ETIMOLOGIJA: ↑kača

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

Kako imenujemo okrogle okraske za božično smrečico?

Zanima me, katera beseda je ustrezna za poimenovanje kroglastega božičnega okrasja za smrečico. Našla sem več izrazov, ki se uporabljajo: bunka, bunkica, kroglica itd. Ali mi, prosim, svetujete, kateri je pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

Katera od manjšalnic je primernejša: »slikica« ali »sličica«

S kolegicami prevajalkami smo se danes znašle v dilemi glede pomanjševalnice za besedo slika. Prepričana sem bila, da se zaradi palatalizacije k spremeni v č in da je pravilna pomanjševalnica sličica, a smo kasneje v SSKJ našle obe možnosti, slikica in sličica. Zanima nas, če sta enakovredni, ali je mogoče katera le bolj pravilna od druge.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

kserofít -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lép-a -opridevnik

pozitiven glede na zunanje in tudi notranje lastnosti
- kdo/kaj biti lep kako
pozitiven glede na količino, precej velik, precejšen
- kdo/kaj biti lep koliko

PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:

lep za
, lep/najlepši v
, lepši od
, najlepši med/izmed

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

máj -a m (á)
1. peti mesec v letu: delo bo opravljeno do desetega maja; pesn. cvetni maj; ekspr. cvetoči, zeleni maj; lepa si kot roža v maju / prvi maj praznik mednarodnega delavskega gibanja / ležal je bolan, zunaj pa je bil maj majsko vreme / to je bilo maja; (meseca) maja bo odpotoval
// pesn. čas mladosti, razvoja: biti v maju / minil je življenja maj / vzcvetel mu je ljubezni maj
2. nar. visoka smreka ali jelka z obeljenim deblom in zelenim vršičkom, postavljena za okras; mlaj2: pred praznikom so fantje postavljali maje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

máj, m. 1) der Monat Mai; — 2) obeljeno drevo (smreka), ki se postavlja največ o kresu in o sv. telesu, der Maibaum, Cig., M., Tolm., Gor., Notr.; nosili so maje, Dalm.; — prim. bav. mai, v istem pomenu, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

maja [māja] samostalnik ženskega spola

mlaj, tj. visoka smreka z obeljenim deblom in zelenim vršičkom, postavljena za okras

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

Manjšalnice samostalnikov srednjega spola so moškega spola

Zanimive se mi zdijo pomanjševalnice samostalnikov srednjega spola, ki v pomanjševalni obliki postanejo samostalniki moškega spola. Primeri:

jabolček (jabolko) jajček (jajce) drevešček (drevo)

Kako in zakaj je prišlo do tega zanimivega pojava?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

medíti medím nedovršni glagol [medíti]

1.

izločati snov, iz katere čebele delajo med

2.

v obliki mediti se z zorenjem dosegati želeno mehkost, sladkost

3.

ekspresivno delati, da kaj s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postane bolj kakovostno

4.

v obliki mediti se, ekspresivno s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postajati bolj kakovosten

4.1.

v obliki mediti se

ekspresivno

5.

v obliki mediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno cediti

FRAZEOLOGIJA: Naj medi!
ETIMOLOGIJA: ↑med

medonôsna drevésna vŕsta -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

mláj2 -a m (á)
visoka smreka ali jelka z obeljenim deblom in zelenim vršičkom, postavljena za okras: sredi vasi, pred vhodom v hišo stoji mlaj; postavljati mlaje za praznik; okrašen, visok mlaj; na vrhu mlaja vihra zastava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

mláj2 -a m

visoka smreka ali jelka z obeljenim deblom in zelenim vršičkom, postavljena za okras

SINONIMI:

nar. maj, redk. majsko drevo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024

mláj2 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

mlaj ► mˈlaːi̯ mˈlaːja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

nàdpoménka -e ž

jezikosl. beseda v odnosu do besede, katero pojmovno, pomensko vsebuje

SINONIMI:

jezikosl. hipernim, jezikosl. hiperonim, jezikosl. nadimenka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024

navádna smréka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

novoléten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na novo leto: novoletni dan; novoletne čestitke; novoletna darila; novoletno praznovanje / novoletni popust pri nakupu
2. v zvezi novoletna jelka majhna smreka ali jelka, okrašena za novo leto: okrasiti novoletno jelko
// novoletna prireditev za otroke, navadno z obdarovanjem: v šoli so organizirali novoletno jelko / za novoletno jelko so otrokom uprizorili Sneguljčico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

obésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. namestiti kaj tako, da je oprto, pritrjeno zgoraj in visi: obesiti sliko, zavese, zvon, zaklano žival; obesiti malho čez ramo, na ramo; obesiti klobuk na klin, obleko na obešalnik; obesiti kotel nad ognjišče, svetilko pod strop / obesiti perilo na sonce, meso v prekajevalnico / obesiti verižico okrog vratu / ekspr. lastovice so obesile svoja gnezda pod napušč; obesiti zastavo izobesiti
♦ teh. obesiti motor pritrditi ga na strop ali z zgornjim delom na steno
// usmrtiti tako, da si kdo z lastno težo zategne zanko okoli vratu: tega dne so obesili in ustrelili prve talce; obesiti na vejo, vislice; iti se obesit; obesiti se iz obupa / ekspr. obesili me bodo, če to povem / kot podkrepitev: ne pustim, pa če me obesiš; gremo, če se pes obesi
2. ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: obesijo mu vsako nerodno delo; glej, da ti ne bodo obesili toliko, da ne boš zmogel / obesiti komu svoje skrbi
// pripisati, prisoditi: odgovornost za nesrečo so po krivici obesili njemu / filmu so obesili oznako znanstvene fantastike; obesiti komu vzdevek
3. ekspr. prodati, zlasti kaj neustreznega: obesili so mu avtomobil s pokvarjenimi vrati; obesili so ji staro šaro
4. ekspr. reči, povedati, zlasti kaj neresničnega, izmišljenega: govorijo to, kar jim drugi obesijo; kdo vam je to obesil; kaj vse ste mu obesili / kdo pa vam je obesil to laž
5. nar. povesiti, nagniti2: rože so obesile cvete; glava se mu je obesila na prsi
● ekspr. obesiti so mu hoteli nevesto hoteli so ga poročiti; pog. večkrat ji katerega obesijo mislijo, govorijo, da je s kom v ljubezenskem odnosu; pog. vse nase obesi oblači, nosi neskladno obleko, nakit; obesiti na klin, na kljuko, na kol ekspr. obesiti službo na klin opustiti jo; ekspr. obesiti šolo, študij na klin, kljuko opustiti študiranje; ekspr. obesiti komu kaj na nos, na ušesa povedati, kar se ne bi smelo; obesiti na vrat ekspr. obesil jim je svoje otroke na vrat skrbeti so morali za njegove otroke; ekspr. obesili so jim policijo na vrat povzročili so, da jih je policija zasledovala, nadzorovala; bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil v globočino morja izraža veliko ogorčenje, obsodbo; ekspr. obesiti na (veliki) zvon povsod razglasiti, povedati

obésiti se

1.

oprijeti se navadno z rokami tako, da se noge ne dotikajo tal:

obesiti se na drog in se zagugati

obesiti se na premikajoči se vagon

/ ekspr. otrok se obesi materi okrog vratu

/ ekspr. obesiti se komu na roko, za roko; ekspr. ob sunku se je kar obesil na soseda se je naslonil nanj

/ smreka se je pri podiranju obesila se pri padanju naslonila na sosednje drevo; snežinke so se ji obesile na lase

2.

slabš.,

z dajalnikom

pridružiti se:

hitro pojdiva, da se nama kdo ne obesi

če se nama obesi še ta ženska, ne prideva do vrha

//

v zvezi z na zaljubiti se, poročiti se: mislila je, kako bi se čim prej na koga obesila; ni se ji treba obesiti na prvega, ki pride

3.

ekspr.,

v zvezi z na

pretirano kritično razčlenjevati:

obesi se na vsako besedo

obesil se je na to napako, drugega ni videl

/ obesili so se na njegovo obljubo pretirano so se sklicevali nanjo

●

ekspr. obesite se, če vam ni prav vaša nejevolja nas ne gane; ekspr. obesiti se komu na pete hoditi tik za njim, slediti mu v neposredni bližini; zasledovati ga; biti pogostoma v njegovi družbi proti njegovi volji; nar. iti se obesit na zvon iti zvonit; ekspr. obesiti se na življenje zelo se ga bati izgubiti; pog. zastonj se še pes ne obesi vsaka stvar ima svoj vzrok; bil je tak veter, kot bi se kdo obesil zelo močen; preg. o kresi se dan obesi po 24. juniju se začnejo dnevi krajšati

obéšen

-a -o:

na drevesce obešeni okraski

obešene slike

našli so ga obešenega

♦

avt. posamično obešeno kolo kolo, ki je pritrjeno na posamično obeso

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

omoríka in omórika -e ž (í; ọ̑)
bot. visoko iglasto drevo s topimi iglicami, Picea omorica: omorika v parku / smreka omorika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

omoríka -e in omórika -e ž (í; ọ̑) smreka ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

omoríka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

oplazíti in opláziti -im, in opláziti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. premikajoč se od strani se dotakniti: padajoča smreka je oplazila sosednje drevje; po obrazu ga je oplazila veja; pri preskoku je oplazil oviro / roka je drsala po zidu in oplazila vrata; pren. civilizacija jih je le površno oplazila
// nav. ekspr. zadeti, trčiti ob kaj pod zelo majhnim kotom: tovornjak je oplazil avtomobil; avtobusa sta se oplazila po vsej dolžini
2. raniti, poškodovati z zadetkom od strani: krogla mu je oplazila roko / strel ga je oplazil po čelu / ne vstajaj, da te ne oplazi granata
// nav. ekspr. nekoliko poškodovati: večkrat jih je oplazila strela / rože je oplazila prva slana / spet ga je oplazila kap
3. ekspr., navadno v zvezi oplaziti z očmi, s pogledom na hitro pogledati: očitajoče ga je oplazila z očmi; oplazila ga je s hladnim pogledom / njegove oči mimogrede oplazijo goste
4. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: oplaziti z bičem; iztrgal mu je dežnik in ga z njim pošteno oplazil; pren. kritik ga je z nekaj stavki dobro oplazil
5. ekspr. premikajoč se za krajši čas pojaviti se, nastopiti na površini: svetloba žarometa oplazi hišo / sence oblakov so oplazile njive

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

oplazíti in opláziti -im dov.

1.

kaj premikajoč se od strani se dotakniti

SINONIMI:

nar. obrsniti, ekspr. osmukniti, ekspr. posmukniti

2.

koga raniti, poškodovati z zadetkom od strani

SINONIMI:

nar. obrsniti

GLEJ ŠE SINONIM: švrkniti, zadeti
GLEJ ŠE: ošiniti, ošiniti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024

ostrméti -ím dov. (ẹ́ í)
postati negiben, tog zaradi velikega duševnega vznemirjenja: ostrmel sem in nisem mogel naprej; kar ostrmeli so, ko so ga videli; dekle je ostrmelo od začudenja in groze / ostrmel je nad njeno lepoto njena lepota ga je zelo presenetila, osupnila
♦ gozd. smreka je pri podiranju ostrmela se pri padanju naslonila na sosednje drevo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

pínija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

piramidálen piramidálna piramidálno pridevnik [piramidálən]

1.

ki ima obliko piramide 1. ali po obliki spominja na piramido 1.; SINONIMI: piramidast, piramidni

2.

v obliki piramidalni ki je v zvezi s piramido 2.; SINONIMI: piramidni

STALNE ZVEZE: piramidalni sistem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. pyramidal iz poznolat. pyramidalis, iz ↑piramida

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

pokljúški -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na Pokljuko: pokljuški gozdovi
♦ gozd. pokljuška smreka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

povešávka -e ž (ȃ) smreka ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

predvsèm členek [pretʍsèm] in [predusèm]

1.

izraža, poudarja, da je kaj po pomembnosti na prvem mestu

1.1.

navadno v zvezi z in, pa

1.2.

2.

zanikano, v zvezi s pa poudarja zavrnitev povedanega

ETIMOLOGIJA: iz pred vsem

prijémati -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑)
1. delati, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: v zadregi je prijemal gumbe na obleki; močno, sunkovito prijemati / prijemati koga za roko; od bolečin se je prijemala za glavo / s prsti, z rokami prijemati
2. delati, da je kaj tesno obdano z deli česa: prijemati s kleščami; prijemati znamke s pinceto / čeljusti stroja so prijemale in drobile kamenje
// prihajati v tesen stik z deli česa: spodnji del ključa prijema v ključavnico / gume dobro prijemajo na suhem cestišču
3. s pritiskanjem na kaj onemogočati (enakomerno) gibanje česa: kolesa nekaj prijema, zato se ne vrtijo
4. trdno se nameščati v podlago: skala je krušljiva, zato klini slabo prijemajo; v trhli deski vijaki ne prijemajo
5. jemati komu prostost: kmalu so začeli prijemati napredne ljudi
6. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: spet me prijema kašelj; večkrat ga prijemajo krči; otroka je prijemala zaspanost
// izraža nastop razpoloženja, kot ga določa sobesedilo: kaj te prijema; brezoseb. prijema me, da bi se razjokal / brezoseb. prijema jih, da bi povedali resnico radi bi
7. ekspr. odločno, z grožnjami izražati nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: prijemal je učence zaradi izostankov; prijemajo ga, ker je zapravil toliko denarja
// zahtevati od koga, da kaj pove, naredi: prijemati dolžnike, naj vrnejo denar; prijemali so jih, kdo je sodeloval pri kraji / čeprav ga bodo ostro, trdo prijemali, ne bo nič izdal
8. pog. učinkovati, delovati: ta zdravila pri njej ne prijemajo več / preizkusiti bo treba, kako prijemajo zavore
9. rib. jemati vabe: v takem vremenu ribe ne prijemajo; pren. ženske na njegovo govorjenje ne prijemajo
● ekspr. prijemati koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; ekspr. postajal je močnejši in prijemal je tudi za nekatera dela jih opravljal; ekspr. za glavo se je prijemal, ko je izvedel resnico bil je (neprijetno) presenečen, začuden; ekspr. ne prijemajte za orožje ne začenjajte se bojevati, pripravljati se na boj; ekspr. smejal se je, da se je za trebuh prijemal zelo se je smejal
♦ čeb. smreka že prijema začenja mediti

prijémati se

1.

podpirati se, opirati se s prijemanjem česa:

prijemal se ga je, da ne bi padel

tako mu je bilo slabo, da se je pri hoji prijemal za ograjo

2.

pojavljati se tesno okrog česa:

bluza se preveč prijema telesa

3.

ob dotiku s kako stvarjo ostajati na njej:

lasje se prijemajo potnega čela

testo se prijema rok

žvečilni gumi se prijema na zobe

/ zdrob se pri kuhanju rad prijema

4.

začenjati rasti, poganjati korenine:

na novo posajeno drevje se že prijema

hitro se prijemati

5.

ekspr.,

z oslabljenim pomenom

izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik:

prijema se ga nervoza

počasi se je vseh prijemala dobra volja

/ prijema se me strah, da se je zgodila nesreča

/ prijema se ga gripa obolel bo za gripo

●

ekspr. ogenj se prijema tudi hiše tudi hiša začenja goreti; ekspr. vino se ga že prijema postaja pijan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

prišíliti -im dov. (í ȋ)
narediti bolj ostro, koničasto: prišiliti konico
// dati čemu koničasto obliko: prišiliti kole

prišíljen

-a -o

1.

deležnik od prišiliti:

prišiljen svinčnik

2.

ekspr.

koničast,

stožčast:

smreka s prišiljenim vrhom

okna so bila majhna, zgoraj rahlo prišiljena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

rodôvno imé -ega -na s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

sklerofít -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

smréčica -e ž (ẹ́)
nav. ekspr. manjšalnica od smreka: posekati smrečico; pogozdovati s smrečicami
♦ bot. navadna smrečica vodna rastlina s kolenčastim steblom, črtalastimi listi in majhnimi zelenimi cveti, Hippuris vulgaris

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

smréčica -e ž (ẹ́) manjš.; poud. |smreka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

smrẹ́čica – glej smrẹ́ka

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

smrẹ́čica, f. dem. smreka; 1) das Fichtchen; — 2) der Tannenwedel (hippuris vulgaris), Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

smrẹ̑čje – glej smrẹ́ka

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

smréka -e ž (ẹ́)
iglasto drevo s temno zelenimi koničastimi iglicami, visečimi storži in rdečkasto rjavo razpokano skorjo: smreka raste, se suši; posekati smreko; visoke smreke; raven, vitek kot smreka
♦ gozd. pokljuška smreka; vrtn. sobna smreka smreki podobna sobna rastlina s koničastimi iglicami in v pravilnih vretencih razvrščenimi vejami, Araucaria heterophylla; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

smréka -e ž (ẹ́) posekati ~o; skup. Tam raste ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

smréka -e ž

iglasto drevo s temnozelenimi koničastimi iglicami, visečimi storži in rdečkastorjavo razpokano skorjo

SINONIMI:

nar. brina, ekspr. smrečica, ekspr. smrečka, ekspr. smrekica

GLEJ ŠE: les, omorika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024

smrẹ́ka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

smrẹ́ka, f. die Fichte oder Rothtanne (abies excelsa); — smreka ni hrast = ein Weib ist kein Mann, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

smreka [smrẹ́ka] samostalnik ženskega spola

drevo smreka, LATINSKO: Picea

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

smreka ž, F10, agaricum, vel cus, ena goba od ſmréke, ali hoye, ſmrékova goba; conoides, vſe kar je glih ene ſmréke zoflu; conus, ſhpiza ṡheleṡniga klabuka, zofli na ſmreikah; corus, tudi zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali hojah; picea, -ae, ena ardezha, ali ſmolena ſmreika; pinaster, -tri, ena divja ſmréka; pinus, -ni, vel pinus, -us, ſmréka; pityocampae, goſſénize, ali ſtrupoviti zhervi, kateri na hoikah, ali ſmrékah raſteo; tannus, abronki, ali zofli na ſmréki, ali hoji, v'katerih je ſéme; teda, -ae, ena bakla, ſmolene terṡke od ſmreik, garleviza is ſmogura tarṡzheniza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

smreka -e ž smreka: obeden nej hotel imeti ni Cipres, ni Smreko tož. ed., ni lipo (I/1, 165)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

smreka -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

smréka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

smreka ► smˈrėːka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

smrékica -e ž (ẹ́)
nav. ekspr. manjšalnica od smreka: pogozdovati s smrekicami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

smrékica -e ž (ẹ́) manjš.; poud. |smreka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

smrẹ́kovje – glej smrẹ́ka

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

smrẹkúlja, f. = slaba, nizka, v rasti zadržavana smreka, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

sp.

Predlog

okrajšava

spodaj

spodnji

vrsta

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

srebŕn -a -o prid. (ȓ)
1. ki je iz srebra: srebrn kovanec; srebrn pribor; srebrna žica / srebrna kolajna, medalja kolajna, medalja, ki se podeli za drugo mesto v posameznih športnih disciplinah; srebrna plaketa; srebrna ura
// srebrov: srebrni rudniki; srebrna ruda
2. take barve kot srebro: srebrni čevlji; srebrn papir / ekspr.: srebrni lasje; srebrna brada; pesn. srebrna rosa / srebrn sijaj; srebrna barva
3. ekspr. zvonek, čist: srebrn glas; srebrn smeh otrok; srebrno petje
● pog. srebrna lisica krzno severne lisice, dobljeno pozimi; srebrna poroka petindvajsetletnica poroke; ekspr. srebrna ptica letalo; ekspr. ima že srebrne nitke v laseh sive lase
♦ bot. srebrna krvomočnica alpska rastlina s srebrno dlakavimi pritličnimi listi in rožnatimi cveti, Geranium argenteum; um. srebrno risalo nekdaj risalo s srebrno konico; vrtn. srebrni javor veliko parkovno drevo z nasprotnimi, deljenimi, na spodnji strani srebrno sivimi listi, Acer saccharinum; srebrna lipa visoko okrasno drevo z velikimi premenjalnimi, na spodnji strani srebrno sivimi listi, Tilia tomentosa; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca; zool. srebrna ribica z lesketajočimi se luskinicami pokrita žuželka, ki živi v stanovanju, Lepisma saccharina

srebŕno

prisl.:

srebrno se lesketati

srebrno beli lasje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

sredogôrski vegetacíjski pás -ega -ega -ú m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

stôžčast -a -o prid.

ki ima obliko stožca

SINONIMI:

koničast, knj.izroč. koničen, knj.izroč. konusen, knj.izroč. prikoničen, knj.izroč. prišiljen, star. stožkast

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024

stréha -e ž (ẹ́)
1. del, ki pokriva in ščiti stavbo pred padavinami: streha se podira, pušča; popraviti, na novo prekriti streho; vihar je razkril streho; opečnata, pločevinasta, slamnata streha; poševna, ravna, strma streha; streha, krita s salonitnimi ploščami, skodlami; sleme strehe; okno v strehi / kupolasta, piramidasta, stožčasta streha / hiša je že pod streho ima že narejeno streho / sobo ima pod streho na podstrešju
♦ arhit. dvokapna z dvema nagnjenima ploskvama za odtok vode, enokapna streha z eno nagnjeno ploskvijo za odtok vode; grad. mansardna streha katere ploskev je zlomljena v topem kotu navzdol
// kar ščiti pred padavinami sploh: poiskati si streho; stopiti pod streho; za streho jim je bila smreka
2. kar kaj pokriva in ščiti pred padavinami, soncem: narediti streho nad balkonom; platnena streha; čoln s streho
// zgornji del vozila: dati prtljažnik na streho avtomobila; streha vagona / avtomobil s premično streho
3. ekspr. stanovanje, dom: ostati brez strehe; iskati si streho nad glavo / rad bi se vrnil pod domačo, rodno streho domov; živijo pod skupno streho skupaj
● ekspr. posaditi, spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; ekspr. o tem čivkajo že vrabci na strehah to je že zdavnaj splošno znano; začel je zidati hišo pri strehi lotil se je stvari z neprave strani; ekspr. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi nastane prepir, spor; pod streho ekspr. ves pridelek je pod streho spravljen s polj in uskladiščen; ekspr. študija bo kmalu pod streho končana; pog., ekspr. ta ga ima pod streho je vinjen; ekspr. otroke je že spravil pod streho preskrbel jim je stanovanje, zaposlitev; vzeti koga pod streho dati mu prenočišče, hrano; star. bil je rojen pod nizko, slamnato streho izhaja iz revne družine; ekspr. streha sveta Mont Everest; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

suhovr̀h, -vŕha, adj. mit trockenem Gipfel, Cig.; suhovrha smreka, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

sušíti -ím nedov. súši -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; sušênje; (-ìt/-ít) (í/ȋ í) kaj ~ lase; ~ les; ~ seno
sušíti se -ím se (í/ȋ í) Smreka se je začela sušiti; poud. ~ ~ zaradi bolezni |zelo hujšati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

tájga -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

telàv, -áva, adj. razpokan, ne cel: telava smreka, deska, Notr.; — (nam. tulav?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

tèmna smrékova tájga -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

túlav, -ava, adj. hohl, C.; — tulava ("təláva") smreka je taka, katera ima v sredi pokvarjen les, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

vednozelêna rastlína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

vednozelêni íglasti gózd -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

visokorásel -sla -o [visokorasəu̯] prid. (ā á)
visoko raščen: visokorasli vojaki; visokoraslo dekle / ekspr. visokorasla smreka visoka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

visokorásel -sla -o [-u̯]; bolj ~ (á; ȃ á á) ~ vojak; ~a smreka
visokoráslost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

vítek -tka -o prid., vítkejši (ī)
1. skladno raščen in glede na višino primerno ozek, zlasti v pasu: vitek in velik človek; vitka ženska; vitek kot jelka / ima vitko postavo; vitko telo
2. ki ima glede na višino, dolžino primerno majhen obseg, premer: vitka smreka; vitko steblo / vitki prsti; vitke noge / v pasu je vitka
♦ teh. vitki steber steber z velikim razmerjem med uklonsko dolžino in najmanjšo debelino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

vŕstno imé -ega -na s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

zamedíti -ím dov., zamédil (ī í)
začeti mediti: smreka in jelka sta že zamedili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

zamedíti -ím dov. zamédil -íla; zamedênje; drugo gl. mediti (í/ȋ í) Smreka je že zamedila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

zelèn3 -êna -o prid. (ȅ é)
1. ki je take barve kot trava ali (mlado) listje: zeleni bori; zelena obleka, uniforma; zelene oči; zeleno listje; bledo, rjavo, svetlo zelen; jabolčno, olivno, steklenično zelen; zelen kot kuščar; belo-zelena zastava / zelena barva / drevo postaja zeleno dobiva zelene liste / koncert za zeleni abonma z vstopnicami zelene barve; zeleni slad slad, pri katerem so že razviti zeleni listi; zelena krma sveža; pog. na semaforju se prižge, sveti zelena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni dovolitev prometa v določeni smeri; pog. iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč
// ki ima plodove ali nadzemne dele take barve: zeleni radič; zelena in rdeča paprika / zelene lončnice listnate lončnice
// ki je porasel z (zelenim) rastlinjem: zeleni griči; zelena dolina; zelena polja
2. ki ohranja okolje, zlasti z uporabo obnovljivih virov energije: zelene tehnologije; zelene stranke
3. v katerem še potekajo življenjski procesi: nasekati zelenih vej; smreka je bila že zelena
4. ki ni dozorel, še ni zrel: jesti zeleno sadje; žito je še zeleno
// ekspr. mlad, neizkušen: zelen študent; videti so še zelo zeleni / biti v zelenih letih
5. ekspr. zelo bled: ves zelen je v obraz; biti zelen od jeze, strahu, zavisti
6. v zvezi zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, med., vet. glavkom:
● publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih; publ. zeleni kontinent Južna Amerika; zeleni val druga za drugo usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih; ekspr. zelena bratovščina lovci; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; (zeleni) volk zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, kem. bazični bakrov acetat; publ. zeleno zlato hmelj; zelen božič, bela velika noč če ob božiču ni snega, je ob veliki noči
♦ agr. zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija; alp. zeleni sneg grobo zrnat, najmanj eno leto star sneg v gorah, ki se spreminja v led; avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; bot. zelena ajda njivski plevel med ajdo; nora ajda; zelene alge; zelena jelša jelša, ki raste v gorah kot grm, Alnus viridis; zelena mušnica mušnica s sprva rumenkasto zelenim, nato olivno zelenim klobukom in tankim betom, Amanita phalloides; etn. zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini; fot. zeleni filter zelenica; gastr. zelena solata solata iz glavnate solate, berivke ali endivije; kem. zelena galica železov sulfat s kristalno vodo; rel. zelena barva v bogoslužju simbol upanja; teh. zeleno steklo steklo zelene barve za izdelavo steklenic; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; zool. zelena rega majhna zelena žaba, ki živi na drevju, Hyla arborea

zelêno

prisl.:

zeleno se svetlikati

zeleno obarvana stekla

/ piše se narazen ali skupaj: zeleno lisast ali zelenolisast; zeleno moder

zelêni

-a -o sam.:

na volitvah so zmagali zeleni stranka, gibanje, ki si prizadeva za čisto in zdravo okolje

pog. spil je deci zelenega žganja zelene barve, navadno pelinkovca

suša je uničila vse zeleno

bila je v zelenem v zeleni obleki

/ kot vzklik tristo zelenih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.