mrtvaški -a prid. 1. mrliški: kakor ena mertvaska im. ed. ž para ǀ v'taiſtem grobu poprej enu zherviu, inu ſmerdezhe mertuaſku im. ed. s truplu leshalu ǀ martvaski tož. ed. m put bosh potila ǀ mertvaski tož. ed. m put ſama Maria je briſſala ǀ ſi je bil puſtil to martuasko tož. ed. ž Paro ſturiti ǀ popade duei mertvaſki tož. dv. ž koſty ǀ kakor ſo mertvashke im. mn. ž bare ǀ druge poſsode, inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih rod. mn. glavu zhipine ǀ pred ſabo imèti te mertuashke tož. mn. ž zhipine je ena arznia de zhlovik ſe neopyani 2. smrten, smrtonosen: njegova boleſan je martuashka im. ed. ž ǀ vſaka rana v' glavi je mertuaſka im. ed. ž ǀ rana je bila mertvashka im. ed. ž ǀ Osdravil je bil ſvojga Striza Gisberta od mertvashke rod. ed. ž bolesni ǀ eno martrvshko tož. ed. ž vojsko nepovedat ǀ Bolezhine mertuashke im. mn. ž ſò mene obdale ǀ kulikajn mertuashkyh rod. mn. ran prajmejo ǀ od teh mertuaſhkyh rod. mn. ran osdravili ǀ mertuaſhke tož. mn. m shlake ſerzhu preneſſe 3. umrljiv: zhlovek, kateri je mertuashki im. ed. m, inu grehom poduarſhen ǀ Raymundus, kateri na leto Nebeshko lepoto je bil poſabil, inu veno mertvashko tož. ed. ž je bil vus ſalublen ǀ ah nepamet precleta teh martvashkih rod. mn. ludij

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.