gláven1 -vna -o prid. (ȃ) ki je po pomembnosti na prvem mestu: glavni deli česa;
glavni krivec;
dosegel je glavni namen;
glavni kmetijski pridelek določenega področja;
to je eden izmed glavnih vzrokov;
glavni znak bolezni;
glavna dejavnost podjetja;
njegova glavna napaka;
glavna oseba drame;
glavna sestavina česa;
glavne stvari sem že uredil;
glavna točka seje;
interpretacija glavnih vlog;
glavne politične zahteve;
glavna prometna žila / popisati dogodek v glavnih obrisih / glavna sezona // ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji: glavni dobitek na loteriji; glavni oltar v cerkvi; glavni trg; glavni vhod; glavni vod; glavna vrata / glavna cesta; glavno mesto države // ki ima večjo, največjo odgovornost: glavni blagajnik; glavni inženir; glavni urednik; glavna sestra v bolnici / glavni odbor najvišji, osrednji odbor kake organizacije
● imeti glavno besedo pomembno vlogo pri odločanju
♦ arhit. glavna ladja osrednja cerkvena ladja, navadno širša in višja od stranskih; film. glavni snemalec snemalec, ki snema osrednje dogajanje filma in vodi delo drugih snemalcev; fin. glavna knjiga knjiga ali kartoteka, sestavljena iz sintetičnih kontov; gastr. glavna jed najizdatnejši del kosila ali večerje; geom. glavna normala; jur. glavni dolžnik; glavna obravnava obravnava, na kateri odloča sodišče o utemeljenosti tožbe; lingv. glavni stavek neodvisni stavek podredja, ki ima dopolnilo v odvisnem stavku; glavni števnik števnik, ki izraža količino štetega; min. glavna ploskev somernosti vodoravna ploskev somernosti; navt. glavni jambor jambor na ladji, drugi od spredaj; glavno jadro jadro na glavnem jamboru; petr. glavna rudnina rudnina, ki nastopa v kamnini v največji množini; voj. glavni stan sedež vrhovnega poveljstva v vojni; vsi pripadniki vrhovnega poveljstva; glavni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju posameznih jugoslovanskih narodovglávni -a -o sam.: on je glavni; postal je eden glavnih; žarg. govoril sem z glavnim glavnim direktorjem; glavnim urednikom; glavno si pa pozabil; v glavnem se strinjava skoraj v celoti; letina bo v glavnem dobra
kinematografíja -e ž (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s snemanjem, izdelovanjem in predvajanjem filmov: produktivna in reproduktivna kinematografija / avtorska kinematografija pri kateri je ista oseba režiser, scenarist, snemalec
// ustvarjanje, katerega izrazna oblika je umetniško delo iz slik na filmskem traku: film se uvršča med vidnejše dosežke jugoslovanske kinematografije
montažêr -ja m (ȇ) - 1. film. kdor načrtno povezuje posnetke v film: dober montažer; delo montažerja je veliko prispevalo h kvaliteti filma; režiser, snemalec in montažer
- 2. redko monter: montažer na gradbišču
♦ tisk. kdor lepi filme na prozorno folijo za bakrotisk in ofsetni tisk
operatêr -ja m (ȇ) - 1. zdravnik, ki operira: operater je svoje delo dobro opravil; je izvrsten operater; dela kot operater na kliniki
- 2. kdor dela s kakimi napravami ali nadzoruje njihovo delovanje: operater je moral projicirati film še enkrat; razpisati delovno mesto operaterja / filmski, radijski, tonski operater; operater snemalec; operater pri mehanografskem stroju
scenaríst -a m (ȋ) kdor (na)piše scenarij: scenarist, režiser in snemalec
snemálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) - 1. kdor upravlja filmsko, televizijsko kamero: film je posnel znan snemalec; snemalec dokumentarne oddaje; režiser in snemalec / filmski, televizijski snemalec
♦ film. glavni snemalec ki snema osrednje dogajanje filma in vodi delo drugih snemalcev - 2. rad. kdor pri snemanju zvoka skrbi za pravilno delovanje snemalnih naprav: dober snemalec / snemalec zvoka
sòustváriti -im dov. (ȍ-á ȍ-ā) skupaj s kom ustvariti: snemalec in režiser sta soustvarila dober film
tónski1 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ton: tonska višina;
tonsko zaporedje / tonska lestvica slike
● žarg., rad. tonski mojster, snemalec zvokovni mojster, snemalec; ekspr. tonska govorica glasba
♦ elektr. tonski generator naprava za proizvajanje električnih zvočnih signalov določene frekvence in napetosti; film. tonski film zvočni film; tonska kopija filma prva ozvočena kopija; lingv. tonski potek naglašenega zloga; muz. tonski način tonovski način; tonski obseg glasbila, pevskega glasu; tonski sistem sistem vseh v določeni glasbeni kulturi rabljenih tonov, razvrščenih v lestvice; (tonska) lestvica določena in v obsegu oktave urejena vrsta tonov; tonsko slikanje posnemanje naravnih zvokov v glasbi; tisk. opraviti tonsko korekturo popraviti stopnjo počrnitve na negativu ali pozitivutónsko prisl.: tonsko stopnjevane sence; tonsko višji zlog
tríkmójster -tra m (ȋ-ọ́) žarg., film. snemalec filmskih trikov