apartmájski -a -o (ȃ) ~a soba
apártno nač. prisl. (ȃ) neobč. nenavadno, posebno: ~ urejena soba
balkón -a m (ọ̑) soba z ~om; gledališki ~; prakt.sp. rezervirati ~ balkonski sedež
biválnica -e ž (ȃ) neobč. dnevna soba
brezzráčen -čna -o (á; á ȃ á) ~a soba
brezzráčni -a -o (á) ~ prostor
brezzráčnost -i ž, pojm. (á)
čúmnata -e ž (ú; ȗ) pokr. |(manjša) soba v kmečki hiši|
dékelski -a -o [kə] (ẹ́; ẹ̑) ~a soba
dišáti -ím nedov. díši -íte, -èč -éča; díšal -ála; dišánje; (díšat) (á í) opojno ~; omilj. Salama že ~i |zaudarja|; dišati komu Cigareta mu ~i; poud. Delo mu ne ~i |ga ne mara|; dišati po kom/čem Soba ~i ~ dimu; poud. Zavrača vse, kar ~i ~ razkošju |je razkošno|; brezos. ~i ~ jabolkih; prakt.sp. ~i ~ snegu |Zdi se, da bo snežilo|; brezos. Iz kuhinje ~i
družínski -a -o (ȋ) ~ član; star. ~a soba |dnevna soba|
družínskost -i ž, pojm. (ȋ)
dvópósteljen -jna -o (ọ̑ọ̑)
dvópósteljni -a -o (ọ̑ọ̑) ~a soba
dvópósteljnost -i ž, pojm. (ọ̑ọ̑)
ênopósteljen -jna -o (é/ȇọ̑) Ta soba ni ~a
ênopósteljni -a -o (é/ȇọ̑) ~a soba
ênopósteljnost -i ž, pojm. (é/ȇọ̑)
fŕča -e ž (ŕ) pokr. gor. podstrešna soba
gorkó in gôrko prisl. -êj(š)e (ọ̑; ó; ȇ) nač. Sonce ~ sije; ~ zakurjena soba; mer., poud. ~ čutiti, obžalovati |zelo, močno|
híša -e ž (í) zidati ~o; počitniška, vrstna ~; poud. Vsa ~ se je zbrala |vsi stanovalci|; publ.: časopisna ~ |časopisno podjetje|; gledališka ~ gledališče; pokr. gornja, mala ali zadnja ~ |soba v kmečki hiši|
híška -e ž (í) manjš.; poud. |hiša|; pokr. |manjša soba v kmečki hiši|
hlápčevski -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ prostor; ~a soba; slabš. ~ značaj |nesamostojen, pretirano uslužen|
hotélski -a -o (ẹ̑) ~a soba
ízba -e ž (ȋ) soba; pokr. glavna soba v hiši
kràt2 povdk. (ȁ) Dva ~ tri je šest ‹2 × 3 = 6›; a ~ b je ab ‹a • b = ab›; Soba meri štiri ~ tri metre
ledeníca -e ž (í) shranjevati led v ~i; |kraška jama|; poud. Njegova soba je prava ~ |je zelo mrzla|; snov., poud. |ledeno mrzla voda|
lés -á tudi lés -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv snov. (ẹ̑ ȃ; ẹ̑) ~ se suši; kip iz ~a; grče v ~u; gradbeni ~; hrastov ~; Soba je vsa v ~u |ima stene obložene z lesom|; skup. posekati ~ |drevje|; spravljati ~ iz gozda; števn., neobč. šumenje ~ov gozdov
ljúbko nač. prisl. -ej(š)e (ú; ú) ~ se smehljati; ~ urejena soba; glasb. |grazioso|
nalàšč2 tudi nálašč poudar. člen. (ȁ; ȃ) Soba je pripravljena ~ za vas |prav za vas|
napolníti in napôlniti -im [u̯n] dov. napôlnjenje; drugo gl. polniti (í/ȋ/ó ó) kaj z/s kom/čim ~ košaro z jabolki; ~ predavalnico
napolníti se -im se in napôlniti se -im se [u̯n] (í/ȋ/ó ó) Soba se je napolnila; poud. Oči so se ji napolnile s solzami |Oči so se ji zasolzile|
nastlán -a -o (á) ~a slama; slabš. nastlan z/s čim Soba je ~a s smetmi
nastlánost -i ž, pojm. (á)
natŕpan -a -o; bolj ~ (ŕ; ȓ) poud. preveč ~ nahrbtnik |napolnjen, natlačen|; poud. natrpan z/s čim s pohištvom ~a soba |napolnjena|
natŕpanost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ) poud.
nèdomàč -áča -e (èȁ ȅá ȅá) ~ človek; Ta soba je hladna, ~a
nèdomáčost -i ž, pojm. (ȅá)
nèposprávljen -a -o (ȅȃ) ~a soba; ~i pridelki
nèposprávljenost -i ž, pojm. (ȅȃ)
nèprezráčen -a -o (ȅȃ) ~a soba
nèprezráčenost -i ž, pojm. (ȅȃ)
nèzakajèn -êna -o (ȅȅ ȅé ȅé) ~a soba
nèzakajênost -i ž, pojm. (ȅé)
obiskoválnica -e ž (ȃ) ~ v vojašnici |soba za obiske|
opážen2 -a -o (ȃ) z/s čim z lesom ~a soba
opáženost -i ž, pojm. (ȃ)
pobéljen -a -o (ẹ́) belo ~a soba
pobéljenost -i ž, pojm. (ẹ́)
počéden -a -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ̑) pešaj. ~a soba počiščena, očiščena
počíščen -a -o; bolj ~ (ȋ) slabo ~a soba
počíščenost -i ž, pojm. (ȋ)
pòdnajémniški -a -o (ȍẹ̑) ~a soba
poléti čas. prisl. (ẹ́) ~ so na dopustu ob morju; poud. Soba je vlažna ~ in pozimi |zmeraj|
pôselski -a -o [əl] (ó) star. služabniški: ~a soba
právšen -šna -o (ȃ) poiskati ~ hotel; neobč. ~a smer prava, pravilna; Suknjič je ravno ~; pravšen za koga/kaj Soba je ~a zanj
právšni -ega m, člov. (ȃ) govoriti s ~im
právšnost -i ž, pojm. (ȃ)
predeljèn -êna -o (ȅ é é) ~a soba
predeljênost -i ž, pojm. (é)
prehódnik -a m, člov. (ọ̑) soba za ~e
prehódnica -e ž, člov. (ọ̑)
prehódničin -a -o (ọ̑)
prelép -a -o tudi prelép -a -ó (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ọ̑) poud.: ~a deklica |zelo lepa|; Ta soba je kar ~a |preveč lepa|
preumázan -a -o (ȃ) ~i čevlji; Soba je ~a
pritlíčje -a s (ȋ) soba v ~u
razglèd -éda m (ȅ ẹ́) Z vrha hriba je lep ~; soba z ~om na morje; imeti velik ~ po sodobnem slovstvu
smêten -tna -o tudi smetèn -tnà -ò; bolj ~ (é; ə̏ ȁ ȍ) ~a voda; Soba je ~a
smêtnost -i tudi smetnóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)
sôba -e ž (ó) iti iz ~e; enoposteljna hotelska ~; ~ za goste; ~ št. 2; poud. Vsa ~ se je smejala |vsi ljudje v sobi|; prakt.sp. sestavljati dnevno ~o |pohištvo za dnevno sobo|
sobána -e ž (ȃ) poud. grajska ~ |velika soba|
sónce -a s (ọ̑)
1. ~ sije; gledati v ~; obračati se za ~em; toplo, žareče ~; pesn. rumeno, zlato ~; lepa kot ~; neknj. pog. ~ gre gor vzhaja; poud. ~ se poslavlja |zahaja|
2. pojm. Pozimi je malo ~a; od ~a razgret kamen; soba z veliko ~a; stopiti na ~; ležati na ~u; hoditi po ~u; poud.: Vsa hiša je v ~u |osončena|; vstajati pred ~em, s ~em |zelo zgodaj|
3. vznes. živeti pod svobodnim ~em |v svobodi|; poud.: najsrečnejši otrok pod ~em |na svetu|; Srce si želi ~a |sreče, veselja|; ~ sreče; nestrok. višinsko ~ |strok. kremenova svetilka|
steníčav -a -o; bolj ~ (í) ~a soba |s stenicami|
svinják -a m (á) zapreti prašiče v ~; poud. Ta soba je pravi ~ |je zelo umazana, zanemarjena|
šók.. tudi šók prvi del podr. zlož. (ọ̑) |za intenzivno nego| šóksôba tudi šók sôba
šóksôba -e tudi šók sôba ~ -e ž (ọ̑ó) žarg. soba za intenzivno nego
štíbelc -a [bə] m s -em (ȋ) star. |manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje|; neknj. pog. manjša soba
štúk -a m, snov. (ȗ) stropni okras iz ~a; skup., um. žarg. s ~om okrašena soba štukaturami
trípósteljen -jna -o (ȋọ̑)
trípósteljni -a -o (ȋọ̑) ~a soba
utíliti -ja m z -em (ȋ) |gospodinjska delovna soba|
utoplíti -ím dov. utóplil -íla, nam. utoplít/utoplìt; drugo gl. topliti (í/ȋ í) koga/kaj neobč. ogreti, segreti: Sonce je utoplilo vodo
utoplíti se -ím se (í/ȋ í) |postati topleje|: Soba se je utoplila; brezos. Proti koncu tedna se je utoplilo
vráta vrát s mn. z vráti, °vrátmi (á) Soba ima dvoje vrat; iti skozi ~; stati med ~i; ~ v notranjost pokrajine; šport.: pri slalomu zgrešiti ~; streljati na ~; brcniti žogo v ~; poud.: zapreti si ~ za vrnitev |onemogočiti si vrnitev|; postaviti koga pred ~ |dati koga iz službe, iz stanovanja|; publ. seja za zaprtimi ~i |brez prisotnosti novinarjev, predstavnikov javnosti|
z3 predl., pred nezvenečim pisnim soglasnikom (tudi če se izgovarja zveneče) varianta s, nepravilen je izgovor [zə] z or., pred nj.. os. zaim. za 3. os. zastar. tudi ž
1. nasprotnostni par je brez: fantek z labodom, s piščalko; z otroki, s hčerjo; z orodjem, s strojem; s Siegfriedom [z zikfridom]; zastar. ž njim
2. vezljivostni pogovarjati se z gospodarjem, s šefom; družiti se z delavci, s poštenjaki; trgovci z igračami, s knjigami; soba z dvema posteljama, s televizorjem; deljivo z 8, s 3
3.
a) od: Z današnjim dnem veljajo nove cene
b) ko: Z nočjo so prišli strahovi, s starostjo pa bolezni; Smučati je začel z osmimi, s petimi leti
4. načinovni umiti se z mrzlo, s toplo vodo; delati z glavo, s pametjo; do imetja priti z goljufijo, s poštenjem
5. ležati z gripo |gripozen|; predavati s prehladom |prehlajen|
zadélan -a -o; bolj ~ (ẹ̑) Vhod v jamo je ~; zadelan z/s čim prakt.sp. Soba je čisto ~a s pohištvom zapolnjena
zadélanost -i ž, pojm. (ẹ̑)
zadišáti -ím dov. zadišánje; drugo gl. dišati (á í) Akacija je zadišala; poud. zadišati komu Jed mu je zadišala |začutil je željo po jedi|; zadišati po čem Soba je zadišala po vijolicah; brezos. Zadišalo je po snegu
zasteníčen -a -o; bolj ~ (ȋ) ~a odeja; ~a soba
zasteníčenost -i ž, pojm. (ȋ)
zatemnjèn -êna -o [tə]; bolj ~ (ȅ é é) ~a soba; Okna so ~a
zatemnjênost -i [tə] ž, pojm. (é)
zazdéti se -í se dov.; drugo gl. zdeti se (ẹ́ í)
1. komu Zazdelo se mu je, da se v grmovju nekdo skriva; Na obisk pride, če se mu ~i; poud. Komur se je zazdelo, se je lahko pridružil gibanju |kdor je hotel, želel|
2. os. zazdeti se komu Soba se mu je zazdela majhna
zbórnica -e ž (ọ̑) kmetijska ~; šolska ~; neobč. zborovalnica, konferenčna soba
zráčen1 -a -o; bolj ~ (ȃ) redno ~a soba
zráčenost -i ž, pojm. (ȃ)