čépnik -a m (ẹ̑) obrt. sveder za vrtanje čepnih lukenj: navrtati dogo s čepnikom // svedru podobno orodje za izdiranje čepov iz sodov:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
čistílnik čistílnika samostalnik moškega spola [čistílnik] 1. naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilec 1.1. naprava, priprava za odstranjevanje neželenih snovi, primesi; SINONIMI: čistilec
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
doliválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ vinskih sodovdoliválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)doliválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dopolnjevánje -a [dopou̯njevanje] s (ȃ) glagolnik od dopolnjevati: dopolnjevanje proizvodnje;
spreminjanje in dopolnjevanje ustave / vsestransko dopolnjevanje med podjetji; medsebojno dopolnjevanje moža in žene / dopolnjevanje sodov
♦ mat. računska operacija, pri kateri se znanemu seštevancu doda toliko, da se dobi znana vsota
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
drôžje -a s (ó) droži: namesto kvasa so uporabljali drožje / na dnu sodov je ležalo drožje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
izlíti -líjem
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj spraviti kaj
Vodo so izlivali (iz sodov) kar (po pločnikih).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
iztȃkati, -kam, vb. impf. ad iztočiti; ausschenken; ostanke iz sodov i.; — i. se, = iztekati se, sich ergießen, ausmünden, Jan., Let.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
izvòd, -vǫ́da, m. 1) die Ableitung: die Derivation (math.), Cig. (T.); die Deduction, Cig., Jan., Cig. (T.); die Folgerung, der Schluss, der Schlusssatz, Cig. (T.); duša stvarja iz sodov izvode, Žnid.; i. iz verjetnosti, der Wahrscheinlichkeitsschluss, Cig. (T.); — 2) die Ausführung, die Durchführung, Cig. (T.); i. namenjene uredbe, DZ.; — 3) das Product, V.-Cig., C.; ein Kunstproduct, Cig. (T.); — das Exemplar, nk.; v dvojnem izvodu, in duplo, Levst. (Nauk).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Izvor priimkov »Petrič« in »Binter«
Mi lahko razložite izvor priimka Petrič in Binter? Iz katerih področij bi ta dva priimka lahko izhajala?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kotálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kotaljenje: kotalno spravljanje sodov
♦ fiz. kotalno gibanje gibanje telesa, ki se kotali; kotalno trenje trenje pri kotaljenju kakega telesa; strojn. kotalni mlin stroj, pri katerem težki valji z drsenjem po gladkem dnu trgajo večja vlakna v manjša; teh. kotalni ležaj ležaj, pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom kotalke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kotálen -lna -o (ȃ) ~o spravljanje sodov |s kotaljenjem|kotálni -a -o (ȃ) ~ ležaj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
máčka Frazemi s sestavino máčka:
bíti kot pès in máčka,
glédati se kot pès in máčka,
hodíti kot máčka okrog vréle káše,
ígra máčke z míšjo,
igráti se s kóm kot máčka z míšjo,
máčka je snédla jêzik kómu,
pijan, da je máčki bótra rékel,
pijàn, da máčki bótra právi,
prenášati kàj kot máčka mláde,
súkati se kot máčka okrog vréle káše,
umívati se kot máčka,
vrtéti se kot máčka okrog vréle káše,
živéti kot pès in máčka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
míkromobílnost samostalnik ženskega spolapremikanje z manjšim, počasnejšim vozilom na krajše razdalje, zlasti v mestih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. micromobility, iz lat. micro.. ‛majhen’, ‛milijonina osnovne enote’ prevzeto iz gr. mīkrós ‛majhen’ + mobility ‛mobilnost’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nabíjanje, n. 1) das Anschlagen; — 2) das Bereifen: n. sodov; — 3) das Laden (eines Gewehres); — 4) das Prügeln, Cig.; — 5) das Ueberbieten (bei einer Licitation); prim. nabijati 5).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
napolnítev -tve [napou̯nitəu̯] ž (ȋ) glagolnik od napolniti: napolnitev sodov z vinom / napolnitev baterije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
napolnítev -tve [u̯n] ž, pojm. (ȋ) ~ sodov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
napréšati -am dov. (ẹ́) pog. s stiskanjem priti do določene količine mošta: naprešati pet sodov vina;
letos so veliko naprešali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
naváljati, -am, vb. pf. 1) heranwälzen, Jarn., M.; — 2) eine gewisse Menge wälzend zusammen bringen: veliko sodov n. pred klet, velikih kamenov n. na kup.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pintar ► ˈpiːntar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pintarija ► pintaˈriːja -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
potóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) abschenken; iz vseh sodov vino p.; danes sem vino kupil, jutri je bom potočil; — ausschenken, verschenken: ob nedeljah veliko vina potočijo; — 2) fließen machen: krvavo solzo p., eine blutige Thräne vergießen, Npes.-K.; — rollen machen: Bog potoči svoje kolo, Npes.-K.; p. jajce v jamico, vzhŠt.; p. zibelko, zu wiegen anfangen, Npes.-Vraz; p. se, entrollen, Cig.; zvezda se je potočila = se je utrnila (von Sternschnuppen), Z., Vrtov. (Km. k.); — p. se, sich wegbegeben, M.; Mi se od vas potočimo In vas Bogu izročimo, Npes. (BlKr.)-Kres; Mi se č'mo od tebe potočit', Bogu te hoč'mo priporočit', Npes.-K.; — p. se h komu, zu jemandem seine Zuflucht nehmen, Jsvkr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
praznítev -tve ž (ȋ) glagolnik od prazniti: praznitev poštnih nabiralnikov;
praznitev sodov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
praznítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ sodov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
práznjenje -a s (á) glagolnik od prazniti: praznjenje bazena;
praznjenje silosov, skladišča, sodov / praznjenje akumulatorja
♦ strojn. gib bata, pri katerem bat potisne plin ali paro iz valja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pritrkljáti -ám dov. (á ȃ) s trkljanjem spraviti kam: pritrkljali so več sodov iz kleti;
pritrkljati žogo;
z vrha se je pritrkljala skala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
rováš Frazemi s sestavino rováš:
iméti kóga/kàj na rovášu,
íti na rováš kóga/čésa,
na rováš kóga/čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
smoljênje -a s (é) glagolnik od smoliti: smoljenje ladij, sodov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sód1 -a m, mn. stil. sodôvi (ọ̑) 1. velika valjasta, navadno trebušasta posoda z dnom na obeh koncih: sod drži tristo litrov;
izdelovati, nabijati, pomivati, valiti sode;
zabiti sod z veho;
nalivati vino v sod;
hrastov, kostanjev sod;
pločevinast sod;
razsušen sod;
stolitrski sod;
sod vina;
doge soda;
obroči za sode;
ima trebuh kot sod zelo velik / bencinski, vinski sod; sod za odpadke // vsebina soda: gostje so popili več sodov 2. nekdaj prostorninska mera za tekočine, približno 113,2 l: dva soda in deset bokalov vina
● ekspr. kako more biti tak sod tako debel; nar. sod že poje je že skoraj prazen, zato zadoni, če se potrka po njem; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; imam glavo kot sod čutim pritisk, bolečino v glavi; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori
♦ agr. oviniti sod; zažveplati sod; usnj. lužilni sod valjasta posoda za luženje kož; strojilni sod valjasta posoda, v kateri se pri strojenju mešajo kože
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sodár -ja m (á) izdelovalec, popravljavec sodov: naročiti sod pri sodarju;
sodarji in škafarji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sodar [sodár sodárja]
samostalnik moškega spolaizdelovalec sodov; sodar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sodáriti -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se z izdelovanjem, popravljanjem sodov: sodaril je več kot petdeset let
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sodárna -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje, popravljanje sodov: delati v sodarni;
v kleti urediti prostor za sodarno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sodárstvo -a s (ȃ) obrt za izdelovanje, popravljanje sodov: učiti se sodarstva;
sodarstvo in lončarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sódov -a -o (ọ̑) pridevnik od sod1: sodovo dno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sódov -a -o (ọ̑) ~o dno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
sǫ̑dov, adj. des Fasses: sodovo dno, der Fassboden, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
təkmáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) wetteifern: t. se s kom, C.; (= tekmati, Mur.-Cig., Jan.); an Güte gleichen oder nahekommen: ta dva soda se tekmata, rekše, vino iz teh dveh sodov je malo ne enako dobro, Rihenberk-Erj. (Torb.); — 2) passen: t. se k čemu, C.; suknja se ti lepo tekma, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
valívec1 -vca in valílec -lca [valiu̯ca] m (ȋ) kdor kaj vali, premika: valivec skal, sodov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
valjênje1 -a s (é) glagolnik od valiti1: valjenje skal;
valjenje in vrtenje / poškodoval se je pri valjenju sodov v klet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zabíjanje -a s (í) glagolnik od zabijati: kladivo za zabijanje klinov / zabijanje sodov / zabijanje časa, denarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
žveplánje -a s (ȃ) glagolnik od žveplati: žveplanje trt;
škropljenje in žveplanje / žveplanje sodov / žveplanje vina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.