NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Pri reviji MIR -- Odmev Međugorja se sprašujemo, kako se to krajevno ime pravilno zapiše v slovenskem jeziku. Na različnih koncih so namreč zapisi različni. Tabla ob cesti ima napis MEĐUGORJE. Sprašujemo se, ali naj to sprejmemo s tujo črko, kot sprejmemo New York, ali naj to ponašimo. Če ponašimo, kateri zapis je ustreznejši/bolj pravilen: MEDŽUGORJE ali MEDJUGORJE? Lepo prosimo za Vaše mnenje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Zanima me, zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini še vedno reče Peking? V kitajščini se to ime izgovarja Bejžing. Peking je evropska (angleško-francoska) transliteracija kitajske besede iz 19. stoletja, ki temelji na izgovorjavi v južni mandarinščini. V 50ih letih so Kitajci sprejeli sistem transliteracije iz kitajskih pismenk v latinico (pinyin), po katerem se njihovo glavno mesto v latinici piše Beijing. Pinyin kot standard transliteracije priznava tudi International standards organisation (ISO). Tudi v angleščini, iz katere izvira zapis Peking so takšen zapis že sprejeli.
Torej zakaj 30 let po tem ko se je novi zapis uveljavil tudi na mednarodni ravni (in bil sprejet s strani ISO) v slovenščini še vedno vztrajamo pri starem zapisu, ki izvira iz časov kolonializma in ki nima povezave s slovenščino, saj smo ga prevzeli iz angleščine?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.