čekírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. preveriti ustreznost dokumentov in prtljage pred poletom z letalom: čekirati prtljago; čekirati vozovnico; Ko smo se že čekirali za odhod v Romunijo, je prišla k nam letališka policistka in zahtevala potne liste 2. nedov. pog. pregledovati: čekirati elektronsko pošto; Policaji so čekirali njene bančne račune, telefonske račune, e-maile in spletne strani, po katerih je surfala na dan izginotja E ← agl. check, prvotno 'dati šah', prvotneje 'šah', ← stfrc. eschequier ← srlat. scaccārium iz (↑)šáh
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dizájnerstvo -a s (á) dejavnost, ki se ukvarja z dajanjem predmetu oblike z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; oblikovanjeSSKJ: ukvarjati se z dizajnerstvom; moda in dizajnerstvo; Zanima me dizajnerstvo in oblikujem spletne strani E ↑dizájner
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
évrobarométer -tra m (ẹ̑-ẹ́) javnomnenjska raziskava v državah Evropske unije: anketa evrobarometra; raziskava evrobarometra; Kljub obširnemu omrežju je v zadnjem evrobarometru bodel v oči podatek, da kar 60 odstotkov staršev ne ve, na koga se obrniti v primeru sporne spletne vsebine E po imenu raziskave agl., nem. Eurobarometer, frc. Eurobaromètre iz ↑évro… + (↑)barométer
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ínteraktívni -a -o prid. (ȋ-ȋ) 1. rač. ki uporabniku omogoča aktivno udeležbo pri delu z uporabniškim programom: interaktivni mediji; interaktivni video; interaktivna televizija; Značilnost njegovega dela je, da standardno videopodobo in videoinstalacijo nadgrajuje z vključitvami v spletne komunikacije in interaktivna virtualna polja 2. ki se nanaša na aktivno udeležbo uporabnika: interaktivni tečaj za učenje nemškega jezika; interaktivna razstava; interaktivna umetnost; Gre za interaktivno igračko, v bistvu krzneno pošast, ki govori, premika usta in oči in sodeluje v igri z otrokom 3. ki se nanaša na sodelovanje, medsebojno vplivanje: Veselim pa se že, da bom imela več časa za razvijanje podiplomskih programov in bolj interaktivno delo s študenti E ← agl. interactive iz (↑)inter… + (↑)aktívenínteraktívna tábla -e -e ž (ȋ-ȋ, ȃ)
elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik; pametna tabla: Šolo so opremili z interaktivnimi tablami, elektronskimi oglasnimi deskami in brezžičnim internetom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
logírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) pog. vnesti podatke, navadno uporabniško ime in geslo, s katerimi je mogoče dostopati do uporabniškega računa računalnika, spletne strani, sistema; prijaviti se, prijavljati se: Danes zjutraj, ko sem se logiral v Googlovo klepetalnico, da bi pokramljal s sestro, se je program molče nadomestil z novejšo različico E ← agl. log (in), prvotno 'vpisati se v kontrolno knjigo', k log(book), 'kontrolna knjiga'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mèdomréžje -a s (ȅ-ẹ̑) 1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; internet (1), medmrežje (1), net: dostop do medomrežja; povezovanje ljudi v svetovno računalniško medomrežje; Internet ali po slovensko medomrežje je danes gotovo najbolj razširjeno sredstvo za računalniške komunikacije na daljavo 2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medmrežje (2), splet, svetovni splet: brskati po medomrežju; spletne strani medomrežja; uporabniki medomrežja; Če nekaj podjetij medsebojno poveže svoje intranete, nastane internet, medomrežje, ne pa tudi Internet E po zgledu agl. internet iz (↑)med… + (↑)omréžje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
moderírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. na konferencah, strokovnih sestankih namesto avtorjev strnjeno podajati glavno vsebino referatov ali voditi njihov potek: Okroglo mizo je moderirala novinarka osrednjega časopisa 2. preverjati skladnost prispevkov na spletnem forumu s pravili foruma ali odgovarjati na vprašanja uporabnikov: Forum lahko moderira lastnik spletne strani E ← nem. moderieren ← poznolat. moderāre < lat. moderārī 'usmerjati, urejati, voditi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
novíčarskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na novičarje ali novice: novičarski portal; novičarska agencija; Pri nas imajo spletne medije registrirane predvsem večje medijske hiše, medtem ko so novičarske strani pogosto zgolj projekti posameznikov E ↑novíčar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odlogírati se -am se dov. (ȋ) pog. odjaviti se kot uporabnik računalnika, spletne strani, sistema: Če mogoče koga zanima, zakaj sem se odlogiral, naj povem, da zato, ker sem bil sit vaših večnih prepirov E ↑logírati se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
oznákaSSKJ -e ž (ȃ) 1. osnovna enota računalniških označevalnih jezikov, navadno zapisana v lomljenih oklepajih; tag (1), značka (1): Poleg oznake <summary> nam je na voljo še precej drugih, nihče pa nam ne brani, da bi dodali še svoje 2. niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin; tag (2), značka (2): Iskanje fotografij je nasploh dobra stran tega programa, saj je možno iskanje po naslovih ali lastnih oznakah, imenu, zgodovini glede na več različnih parametrov, vrsti datotek, podrobnostih in motivih E (↑)oznáčiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
phishing -a cit. [fíšing-] m (ȋ) nezakonita pridobitev spletnih gesel in osebnih podatkov, ki se navadno doseže s preusmeritvijo uporabnikov na ponarejene spletne strani; ribarjenje: Med najbolj priljubljenimi zlorabami je še vedno phishing ali izdajanje za znano spletno stran, ki dobrodelneže nagovarja k vpisu številke kreditne/plačilne kartice E ← agl. phishing iz fishing 'ribarjenje' iz fish 'riba'phishing -- v prid. rabi
phishing filter; phishing napad; Novejša različica spletnega brskalnika ima močnejše in varnejše filtre pred škodljivimi programi, phishing stranmi in nadležnimi piškotki, ki ogrožajo našo varnost, zasebnost in osebne podatke
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prijáviti seSSKJ -im se dov. (á ȃ) vnesti podatke, navadno uporabniško ime in geslo, s katerimi je mogoče dostopati do uporabniškega računa računalnika, spletne strani, sistema; logirati se: prijaviti se v sistem; Prijavili se bodo lahko samo imetniki gesla E (↑)prijáviti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prijávljati seSSKJ -am se nedov. (á) vnašati podatke, navadno uporabniško ime in geslo, s katerimi je mogoče dostopati do uporabniškega računa računalnika, spletne strani, sistema; logirati se: prijavljati se na spletni naslov; prijavljati se z imenom in priimkom; Ne prijavljajte se več v svoj uporabniški račun! E ↑prijáviti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ribárjenjeSSKJ -a s (á) nezakonita pridobitev spletnih gesel in osebnih podatkov, ki se navadno doseže s preusmeritvijo uporabnikov na ponarejene spletne strani; phishing: zaščita pred ribarjenjem; Pri nas smo ribarjenje spoznali ob vzniku ponarejenih servisnih strani enega od ponudnikov spletnega dostopa E po zgledu agl. phishing iz (↑)ribáriti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
splétni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi s spletom: spletni brskalnik; spletni naslov; spletne storitve; Naš spletni strežnik je bil zasut z naročili, ki bi jih bilo verjetno še več, če se vmes ne bi sesul E ↑splètsplétna strán -e -í ž (ẹ̑, ȃ ȋ)
mesto na spletu, na katerem so dostopne medijske, besedne, zvočne, filmske vsebine: spletna stran podjetja; obiskovalci spletne strani; Po razgibani debati se je okrogla miza končala, še naprej pa je mogoče svoje mnenje izraziti na spletni strani
splétna umétnost -e -i ž (ẹ̑, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje svetovni splet; netart: Prednost spletne umetnosti je v tem, da je umetnikov atelje lahko že kar galerija, galerija spletne umetnosti pa je le zbirka povezav do umetnin samih
splétni dnévnik -ega -a m (ẹ̑, ẹ̑)
spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; blog: pisanje spletnega dnevnika; Je že res, da blogersko spletišče deluje samo nekaj mesecev, a vendarle bi od piscev spletnih dnevnikov pričakovali malce več zagnanosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
stréžniškiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) rač. ki se nanaša na strežnik: strežniški program; Podjetje pripravlja nov strežniški izdelek, ki je namenjen izdelavi in upravljanju spletne vsebine E ↑stréžnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
tag -a cit. [têg-] m (ȇ) 1. osnovna enota računalniških označevalnih jezikov, navadno zapisana v lomljenih oklepajih; oznaka (1), značka (1): Vsak tag mora biti zaključen, kar v HTML-ju ni nujno 2. niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin; oznaka (2), značka (2): Če je tvoj spletni dnevnik povezan s to temo, dodaj tag: vlada, kultura, volitve E ← agl. tag 'ploščica, etiketa'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zadétekSSKJ -tka m (ẹ̑) 1. rezultat iskanja, zlasti po internetu: seznam zadetkov; Program lahko upravljamo iz orodne vrstice, ki sproti prikazuje zadetke in ponuja hiter dostop do njih 2. obisk spletne strani: Stran zabeleži vsak mesec čez sedem milijonov zadetkov in dva milijona vpogledov E (↑)zadéti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zavíhekSSKJ -hka m (ȋ) del pogovornega okna, ki omogoča dostop do dokumenta ali spletne strani znotraj istega pogovornega okna: Portal nas s klikom na zavihek Avdio/Video popelje v multimedijski center, kjer lahko v živo spremljamo vse javne radijske postaje E (↑)zavíhati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zmenkaríje -rij ž mn. (ȋ) dogovorjena srečanja, namenjena spoznavanju novih ljubezenskih partnerjev: hitre zmenkarije organizirani družabni dogodek, na katerem ljudje v obliki kratkih pogovorov spoznavajo morebitne partnerje; spletne zmenkarije; Kot še kažejo podatki raziskave, so se želje po zmenkarijah v mestu precej ohladile – kar 43 odstotkov anketiranih je povedalo, da trenutno partnerja ne iščejo aktivno in ne hodijo na zmenke E (↑)zmének
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
znáčkaSSKJ -e ž (ȃ) rač. 1. osnovna enota računalniških označevalnih jezikov, navadno zapisana v lomljenih oklepajih; oznaka (1), tag (1): Značka <table> označuje začetek oz. konec tabele 2. niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin; oznaka (2), tag (2): Eden izmed najpomembnejših faktorjev, ko govorimo o relevantnosti spletne strani, je naslovna značka E ← češ. značka iz (↑)znák
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.