Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. ovirati, oteževati dihanje: dim, kašelj ga duši; jok jo je dušil; močno razburjenje jo je kar dušilo; brezoseb.: v tretjem nadstropju se je ustavila, dušilo jo je; v grlu me duši; pren. malomeščanske razmere nas dušijo; samota ga duši
   // moriti z onemogočanjem dihanja: jetnike so dušili v plinskih celicah
2. 2. ekspr. s silo ovirati, preprečevati: vlada duši stavkovne boje; birokracija duši vsakršno iniciativo od spodaj; dušiti nacionalno zavest / plevel duši posevke
3. 3. knjiž. zadrževati, premagovati: dušiti (v sebi) bolečino, jezo; pokril si je obraz in dušil jok, ki se mu je nabiral v prsih; dušila je solze v očeh in si grizla nohte
4. 4. zmanjševati jakost zvoka: ropotanje strojev je dušilo besede; stenske obloge so dušile glasove televizorja; mehka trava je dušila korake / dirigent je dušil previsoki ton glasbila / gumijast pod duši zvok stopinj
   ♦ rad. dušiti televizijsko sliko zmanjševati njeno jakost, ostrino
5. 5. redko gasiti: goreči motor so dušili z gasilno peno; gasilci dušijo požar
6. 6. kuhati v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe: dušiti meso, zelenjavo

dušíti se s težavo dihati zaradi ovir: ponesrečenci so se dušili pod snegom / ekspr. dekle se je dušilo v solzah; pren. kmetje so se dušili v dolgovih

dušèč -éča -e: zvijal se je, dušeč se od smeha; zagrnil ga je oblak dušečega prahu; dušeča moč tehnizacije; prisl.: dušeče vroč in soparen dan

dušèn -êna -o: zatajevan in dušen smeh; sprostitev dolga leta dušenih čustev / dušeni riž; dušeno zelje
♦ fiz. dušeno nihanje nihanje, pri katerem se amplitude manjšajo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. priprava za razgrebanje žerjavice, pepela: z grebljo je drezala v ogenj, v žerjavico; železna greblja
   // priprava za strganje pepela iz peči: lopar in greblja
2. 2. agr. motika s širokim, spodaj ravnim rezilom: z lopatami in grebljami so šli proti njivi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. ki ima (dolgo, gosto) grivo: spodaj so se pasli grivasti konji / zagledal je fantovo grivasto glavo / grivasti valovi
2. 2. podoben grivi: grivasti lasje; nabirala je podleske med grivasto travo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izpodglódan tudi izpodglôdan tudi spodglódan tudi spodglôdan -a -o: izpodglodano drevo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. z jedenjem, grizenjem od spodaj delati škodo, uničevati: črv izpodjeda korenine
   ● ekspr. delo v rudniku mu izpodjeda zdravje kvari, uničuje
2. 2. s trajnim, močnim tokom od spodaj odstranjevati: voda izpodjeda breg
3. 3. ekspr. s prikritim, zahrbtnim delovanjem povzročati komu škodo: v službi ga izpodjedajo; izpodjedati drug drugega / izpodjedati komu ugled

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. z jedenjem, grizenjem od spodaj poškodovati, uničiti: črv izpodje korenine
   ● ekspr. internacija mu je izpodjedla življenjske moči pokvarila, uničila
2. 2. s trajnim, močnim tokom od spodaj odstraniti zemljo: voda je izpodjedla breg
3. 3. ekspr. s prikritim, zahrbtnim delovanjem povzročiti komu škodo: izpodjedel ga je v službi / izpodjesti komu čast, ugled

izpodjéden tudi spodjéden -a -o: izpodjeden breg; temelji mosta so izpodjedeni; izpodjedeno drevo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. s kopanjem od spodaj poškodovati, uničiti: izpodkopati drevo, hišo / hudournik je izpodkopal skalo; pren., ekspr. izpodkopati temelje družbe
   ● ekspr. pomanjkanje mu je izpodkopalo zdravje pokvarilo, uničilo
2. 2. ekspr. s prikritim, zahrbtnim delovanjem zmanjšati pomen ali preprečiti obstoj česa: izpodkopati avtoriteto oblasti; medsebojni spori so izpodkopali organizacijo; izpodkopati zaupanje v kaj / v službi so ga izpodkopali

izpodkopán in spodkopán -a -o: izpodkopan ugled; izpodkopano zdravje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. s kopanjem od spodaj kvariti, uničevati: izpodkopavati drevje, temelje hiše / voda izpodkopava bregove; pren., ekspr. izpodkopavati temelje države
   ● ekspr. nočno delo mu izpodkopava zdravje kvari, uničuje
2. 2. ekspr. s prikritim, zahrbtnim delovanjem zmanjševati pomen ali preprečevati obstoj česa: izpodkopavati komu avtoriteto, ugled; izpodkopavati oblast; izpodkopavati vero v resnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. z rezanjem od spodaj poškodovati, uničiti: izpodrezati korenine, steblo; padel je, kot bi mu noge izpodrezal / izpodrezati podpore pri mostu; pren., ekspr. izpodrezati korenine birokratizmu
   // z rezanjem skrajšati: izpodrezati kokošim peruti
2. 2. ekspr. s prikritim, zahrbtnim delovanjem zmanjšati pomen ali preprečiti obstoj česa: izpodrezati akcijo sovražniku; izpodrezati trgovino s sosednjo državo
   ♦ čeb. izpodrezati matičnike odstraniti jih in s tem preprečiti rojenje; izpodrezati satje z odstranitvijo dela satja povečati prostor v panju; med. izpodrezati (otroku) prirasli jezik zarezati v sluznično gubo; obrt. izpodrezati rokavni izrez z rezanjem na spodnjem delu narediti ga večjega

izpodrézan in spodrézan -a -o: izpodrezana korenina; izpodrezane peruti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. z rezanjem od spodaj kvariti, uničevati: izpodrezovati korenine; izpodrezovati osat; pren., ekspr. izpodrezovati korenine družine
   ♦ čeb. izpodrezovati satje z odstranjevanjem dela satja povečevati prostor v panju
2. 2. ekspr. s prikritim, zahrbtnim delovanjem zmanjševati pomen ali preprečevati obstoj česa: izpodrezovati možnosti za razvoj; z neobjektivnim poročanjem izpodrezovati znanstveno delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izpodsékan in spodsékan -a -o: izpodsekano drevo; zgrudil se je kot izpodsekan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izpodžágan in spodžágan -a -o: izpodžagana smreka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. z glodanjem od spodaj delati škodo, uničevati: črvi izpodžirajo korenine
2. 2. slabš. s prikritim, zahrbtnim delovanjem povzročati škodo: izpodžirati drug drugega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. z glodanjem od spodaj poškodovati, uničiti: črvi so izpodžrli korenine
   ● ekspr. skrbi so mu izpodžrle živce pokvarile, uničile
2. 2. slabš. s prikritim, zahrbtnim delovanjem povzročiti komu škodo: izpodžrli so ji dom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. grad. spodaj odprta velika, navadno armiranobetonska posoda za dela pod vodo: kopati v kesonu / del predora bodo zgradili s pomočjo kesonov
2. 2. teh. zgoraj odprta, zaboju podobna priprava za tovor na vozilu, zlasti tovornem avtomobilu: napolniti keson; stranica kesona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. visoka, spodaj zožena pletena posoda za prenašanje (česa) na hrbtu: nesti, oprtati si koš; pozimi plete koše; zadeti koš na pleča; nositi gnoj v košu; star. reven kot Lahov koš zelo
   // koš stelje / oprtni koš; koš za listje
   // v zvezi gnojni koš voz s košu podobno napravo: gnojni koš sta vlekla dva vola
2. 2. manjša, navadno pletena posoda, zlasti za odpadni papir: raztrgal je pismo in ga vrgel v koš / koš za papir, smeti
3. 3. pletena posteljica za dojenčka: otrok je v košu lepo zaspal
4. 4. navadno v zvezi prsni koš del telesnega ogrodja, ki ga sestavljajo rebra, prsna vretenca in prsnica: izbočiti prsni koš / preiskovati prsni koš s poslušanjem
5. 5. šport., pri košarki naprava z obročem in mrežo, ki nima dna, v katero se meče žoga: žoga je padla v koš / metati, streljati na koš / skoki pod domačim in tujim košem
   // dejstvo, da pride žoga v to napravo: dati koš; tekmovalci so dosegli sto košev
6. 6. navt., navadno v zvezi jamborni koš majhna zavarovana ploščad na jamboru: ladja z jambornim košem; izvidnik v košu
7. 7. žarg., mont. košu podobna kabina dvigala pri rudniku; kletka: v jamo se spuščajo v ozkem košu / dvigalni koš
8. 8. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: prinesla je cel koš novic; pošilja mu koš poljubčkov / poznal je na koše dovtipov zelo veliko
   ● ekspr. ta nas dene v koš premaga nas, boljši je kot mi; ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevali; ekspr. poročilo je hotel vreči v koš uničiti, zavreči; ekspr. problema ne sodita v isti koš nista enaka; ekspr. meče vse v en, isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi
   ♦ agr. koš del stiskalnice, v katerega se da drozga; čeb. koš pleten čebelni panj, navadno kopaste oblike; gozd. (drevesni) koš drevo z gostimi, bujno razraščenimi vejami, katerega spodnje segajo do tal; teh. sesalni koš mreža, ki zapira trdnim primesem dostop v sesalno cev črpalke; zool. koš zunanje ogrodje glavoprsja rakov deseteronožcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

máčje prisl.: mačje uren; po mačje je splezal na drevo; sam.: nekaj mačjega je v njenem izrazu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. (prostovoljni) vojak mehiškega cesarja Maksimilijana: meksikajnarji so se odpeljali iz Ljubljane proti morju
2. 2. nav. mn. škorenj z zgoraj trdimi, spodaj nagubanimi golenicami: mož v telovniku, kratkih irhastih hlačah in meksikajnarjih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. ki ima navzgor, navzven ukrivljeno obliko: čebulni listi so spodaj nabuhli; nabuhlo jadro / ekspr. nabuhli nevihtni oblaki
   // redko zabuhel: od vodenice je ves nabuhel; njen obraz je postal nabuhel / nabuhlo telo utopljenca
2. 2. nav. ekspr. ki ima, vsebuje (zelo) veliko, navadno okrasnih, za vsebino nepomembnih prvin: nabuhel slog; njegove besede so bile nabuhle in celo neresnične; prim. nabuhniti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. za izražanje premikanja iz položaja
   1. a) v neposrednem dotiku, stiku s kom ali čim: odbiti se od kamna; pahniti od sebe
   2. b) v bližini, okolici česa: čoln odrine od brega; vstati od mize; prihajam od očeta / vrača se od Lenarta / iti od doma; od hiše poditi / svatje gredo od poroke / doma je nekje od Kočevja; pren. govornik se je večkrat oddaljil od teme
      // za izražanje usmerjenosti iz takega položaja: oblaki se valijo od juga; ta gozd se razteza od Karavank; od sosedov se sliši petje; ekspr. stal je vse od Maribora / gledati od blizu; prihajajo od bogve kod; od drugod; od spodaj navzgor; od tam doli; od vsepovsod; pren. od te strani ga do danes še nisem poznala
      // za izražanje oddaljenosti: hiša je sto metrov, streljaj od ceste; drevesa stojijo deset metrov drugo od drugega; nedaleč od studenca; uro hoda od vasi
2. 2. za izražanje časovne meje, ki je začetek dogajanja: od tistega časa me ne pogleda; nisva se videla od mladosti; od nesreče je minilo deset let / že od začetka mu nisem zaupal / od kdaj stanuješ v Ljubljani; od prej; od takrat; poznam ga že od zdavnaj; od pred kratkim / od nekdaj od zdavnaj, zelo dolgo
   // vino od letos; jed od včeraj / noč od petka na soboto / publ. dopis, uredba od 1. marca 1965 pri datiranju z dne 1. marca 1965
3. 3. pri izrazih količine za izražanje začetne mere: desetice od dvajset naprej; dražiti od sto dinarjev navzgor
   // v zvezi z do za izražanje približne vmesne mere: takrat je imelo mesto od osem do deset tisoč prebivalcev
4. 4. v zvezi z do za izražanje začetne in končne meje
   1. a) v prostoru: hoditi od enega do drugega; od Kranja do Ljubljane je petindvajset kilometrov; vlak vozi od Nove Gorice do Jesenic
   2. b) v času: vstopnice prodajajo od 11. do 13. ure; druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 / ekspr.: od konca do kraja; od zore do mraka
   3. c) pri količini: šteti od ene do deset; vrednosti od nič do neskončno; dnevne temperature bodo od pet do deset stopinj nad ničlo / ekspr.: sestanka so se udeležili zastopniki vseh kategorij, od kurirja in snažilk pa tja do direktorja; v trgovini imajo v zalogi vse od žebljev do pohištva
5. 5. za izražanje ločevanja, odstranjevanja: ločiti rudo od jalovine, meso od kosti; s težavo so ga odtrgali od otrok / odvrniti nesrečo od hiše / izjema od pravila / redko očistiti njivo od kamna kamna
   // publ.: distancirati se od politike sile; odpraviti odtujenost od produkcijskih sredstev
   // za izražanje odvzemanja: od plače so mu odtegovali dva tisoč; vzeti od prihrankov / od honorarja mu ni ostalo nič / davek od osebnih dohodkov; včasih so pobirali desetino od žita
   // publ. za izražanje oprostitve, razveljavitve obveznosti: oprostitev od šolnine; oproščen od davkov oproščen davkov; razrešitev (od) dolžnosti
6. 6. za izražanje izbora, odbiranja: eden od dijakov; kdo od vas bo to opravil / od perutnine najbolj ceni gos; ima deset hektarov zemlje, od tega pet gozda / najlepša od deklet; najboljši od sošolcev; ekspr. najslavnejši od vseh
7. 7. za izražanje izhodišča, vira: prišlo je sporočilo od prijatelja; tako piše v tvojem pismu od strica / v pismih prejmite najlepše pozdrave od mene in moje družine; publ., kot podnaslov od našega rimskega dopisnika / otroci od prve žene; vznes. on je kri od naše krvi / obresti od glavnice; denar od prodane živine / pog. rad bi sliko od Jakopiča ki jo je naslikal Jakopič
   // za izražanje vira, izvora pridobljenega: dobiti, terjati kaj od koga; kaj hočeš od mene; od tujca ne vzemi ničesar / kupiti, prevzeti kaj od koga / izvedeti, pričakovati, slišati kaj od koga; od njega se marsikaj naučiš
   // star. za izražanje snovi, iz katere je kaj; iz: kučma od polhovih kožic; čaša od čistega zlata
8. 8. za izražanje pripadnosti
   1. a) k funkcijski celoti: ključ od omare, od hišnih vrat; ročaj od kladiva; kolo od voza; škatlica od vžigalic
   2. b) k družbeni skupini, okolju: to mi je povedal nekdo od naših; pog.: tako mi je svetoval nekdo od radia; tovariši od vodstva tovarne; govoril je eden od upravnega odbora član, predstavnik
      // pog. za izražanje svojine, lastnine: čigava je zemlja, če ne od nas kmetov; vse je sinovo, samo njiva je od starega; torbica je od sestre sestrina
      // vzel je vdovo od brata po bratu
9. 9. navadno s primernikom za izražanje primerjave glede neenakosti, različnosti: ni slabši od drugih; desno nogo ima krajšo od leve; moj brat je večji od tebe / letos je bolj vroče od lani kakor lani
   // to mesto se razlikuje od drugih po lepi legi; ta fant je drugačen od vrstnikov
10. 10. za izražanje povzročitelja: rana od noža; ogenj od strele; dim od tobaka / opikan od čebel; zadet od kapi; od koz razjeden obraz; umrl je od nas vseh zapuščen; publ. vrh je bil v naskoku zavzet od naših so naši zavzeli
    // od njega imam samo škodo
11. 11. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: umirati od lakote, od utrujenosti; drevo se šibi od sadja; od strahu je omedlela; bliska se od vročine; ekspr.: vse je črno od mravelj; ves iz sebe od razburjenja; kar skakal je od veselja
12. 12. za izražanje načina, kako se kaj dogaja: plačevati od kosa; sam od sebe narediti / živeti od dela, od trgovine
    // nav. ekspr. za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti: od sile lačen; ima od sile opravkov; od srca se nasmejati; od hudiča je vroče zelo
13. 13. star. za izražanje vsebine, predmeta govornega, miselnega, pisnega obravnavanja; o: govori samo od svoje nesreče; menili so se od letine / povest od zlate ptičke
    ● publ. ozdraveti od bolezni ozdraveti; star. vstati od bolezni po ozdravljenju zapustiti bolniško posteljo; nižje pog. kaj si je izmislila ta trapa od Janeza ta neumni Janez; pog. najrajši imam kaj od mesa kakšno mesno jed; ekspr. to ni od muh je pomembno, dobro; pog. ta ni od nas ni iz naših krajev; pog. trgovina je od rok precej oddaljena, na neprikladnem mestu; pog. delo gre od rok se opravlja hitro, uspešno; ekspr. kamen se mu odvali od srca človek se reši velike skrbi, nadloge; ekspr. nisem od danes sem izkušen; od a do ž od začetka do konca, vse; obišče nas od časa do časa v manjših časovnih presledkih; ekspr. lepota je od danes do jutri minljiva; ekspr. od leta do leta je manj pridelka vedno manj; vsako leto manj; ekspr. novica gre od ust do ust se širi (hitro) med ljudmi
    ♦ lingv. glagolnik od brati; mat. odšteti tri od pet; navt. obrniti jadro od vetra obrniti ga tako, da se veter le malo upira vanj; prim. oddaleč, oddavna(j), odkod, odspodaj, odtistihdob, odtod, odzdaj ipd.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. ki ima ogle: oglata bruna / imeti oglato pisavo / obraz z oglato brado / oglati izrez pri obleki; oglati oklepaj oklepaj iz dveh spodaj in zgoraj navznoter lomljenih črtic
2. 2. ekspr. neroden, okoren: oglat človek / njegove oglate kretnje / njegove mladostne pesmi so oglate

ogláto prisl.: kip je oglato izklesal preprost kamnosek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. ki ima obliko kroga: rastlina z okroglimi listi; plošča je okrogla; deblo je v prerezu okroglo / ima okrogel obraz, okrogle oči / pecivo okrogle oblike
   // ki ima v prerezu obliko kroga ali dela kroga: okrogel steber / okrogel šotor / okrogla soba / okrogli oklepaj oklepaj iz dveh spodaj in zgoraj navznoter ukrivljenih črtic
   // ki ima obliko krogle ali dela krogle: okrogel kamen, sad; zemlja je okrogla / ta človek ima okroglo glavo / okrogel knjižni hrbet / ekspr. zaradi nepravilnega sedenja ima okrogel hrbet navzven ukrivljen, zaobljen
2. 2. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: ta obleka je primerna za okrogle ženske; biti okrogel kot sodček / biti okrogel v telo / ima lepe, okrogle roke / ker je več jedel, so postajala njegova lica vse bolj okrogla
3. 3. nav. ekspr. ki ima manjše mestne vrednosti enake vrednosti nič: tri tisoč petsto je okroglo število
   // pri katerem sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane ali so spremenjene v najbližjo večjo vrednost, enoto: to so bolj okrogle, orientacijske številke / deset dolarjev je okroglih dvesto dinarjev nekako, približno
   // ki poudarja polnost navedene vrednosti, enote: imela je okroglih tisoč zlatnikov dote
4. 4. ekspr. precej velik, precejšen: plačati je moral okrogel znesek / poneveril je precej okroglo vsoto
   ● ekspr. on je večkrat okrogel (nekoliko) pijan, vinjen; ekspr. kmalu bo rodila, saj je zmeraj bolj okrogla njena nosečnost je že zelo vidna; ekspr. zardeva pri vsaki okrogli besedi nespodobni; publ. konferenca finančnikov za okroglo mizo konferenca, pri kateri so finančniki enakopravni; publ. pogovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu; ekspr. peti okrogle pesmi vesele, razposajene; ima okroglo pisavo pisavo z zaokroženimi, širšimi loki, zankami; ekspr. igrati okrogle skladbe živahne, poskočne; ekspr. biti okrogle volje dobre volje zaradi rahle pijanosti, vinjenosti; ekspr. rad pripoveduje okrogle zgodbe nespodobne; šaljive; žarg., šport. žoga je okrogla izid športne igre z žogo se ne da vnaprej zanesljivo napovedati
   ♦ adm. okrogli žig; gozd. okrogli les les, ki se uporablja v svoji naravni obliki zlasti za gradbene namene; strojn. okroglo brušenje brušenje okroglih teles, ploskev; teh. okroglo železo železna palica, ki ima v prerezu obliko kroga

okróglo prisl.: lani je kraj obiskalo okroglo deset tisoč turistov

okrógli -a -o sam.: igrati, peti okrogle; rad pove kako okroglo; ekspr. pije, dokler ima kaj okroglega v žepu dokler ima kaj denarja; to je na okroglo tisoč dinarjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. spreminjati se v led; zmrzovati: spodaj sneg že oledeneva
2. 2. ekspr. postajati negiben, tog: oledenevati od groze, v grozi
   // v zvezi s kri, srce čutiti velik strah, grozo: kri mu je oledenevala ob mislih na nevarnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pepélnato prisl.: pepelnato sivi lasje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. kar utemeljuje, upravičuje upanje v ugoden potek, izid: raziskovati perspektive za tako delo, sodelovanje; mladini je treba zagotoviti perspektivo; perspektive podjetja so zelo velike / vse skupaj ostaja brez perspektive brezperspektivno
   // ta človek je strokovnjak s perspektivo / publ. tovarna je postala perspektiva za te ljudi upanje
2. 2. geom. navidezno stekanje vzporednih črt in postopno zmanjševanje bolj oddaljenih predmetov pri gledanju v daljavo: perspektiva trga; nima prave predstave o razdaljah in perspektivi / v perspektivi so se videle hiše zelo majhne / ptičja od zgoraj, žabja perspektiva od spodaj
   // centralna perspektiva projekcija, pri kateri je projekcijsko središče v končni razdalji od projekcijske ravnine
   // um. uporaba tega pojava za doseganje prostorskega vtisa pri slikanju na ravni ploskvi: ta slikarska smer zanemarja perspektivo / naslikati kaj v perspektivi / barvna perspektiva pri kateri se doseže prostorski videz z upoštevanjem globinskega učinka barv
   ● publ. s te perspektive ga še ne poznaš s tega stališča, vidika; publ. gledati na pojav s perspektive zgodovine s stališča, z vidika zgodovine; publ. to je stvar daljne perspektive to se bo dogajalo, bo aktualno v prihodnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. napisati, navesti svoje ime (in priimek), navadno pod svoje besedilo: podpisati članek, pismo; avtor se ni podpisal / spričevalo mora še podpisati
   // tako izraziti, potrditi
   1. a) soglasje: podpisati protest, resolucijo; izjave, pogodbe ni hotel podpisati
      ● ekspr. to podpišem z obema rokama s tem se v celoti strinjam
   2. b) seznanjenost: okrožnico so vsi podpisali; podpisati zapisnik
   3. c) uradno veljavnost česa: predsednik je podpisal dekret, sporazum / podpisati družbeni dogovor
2. 2. obvezati se za kaj s podpisom: podpisal je, da pristane na operacijo; podpisati morata oba, oče in mati
3. 3. napisati, navesti ime (in priimek) koga, navadno kot njegov zastopnik: podpisati očeta; za brata kar on podpiše
4. 4. knjiž. napisati spodaj, drugega pod drugega: prvi znak podatka podpišeš natanko pod natiskanega; naslednjo številko podpišemo
   ♦ fin. podpisati menico; šol. predavatelj podpiše indeks potrdi, da je slušatelj obiskoval predavanja

podpísan -a -o: ti še nisi podpisan; podpisana listina; sam.: podpisani potrjujem, da tega nisem storil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. navajati svoje ime (in priimek), navadno pod svoje besedilo: ravnokar podpisuje članek; podpisoval se je s tujim imenom / rad se podpisuje na neprimernih mestih
   // tako izražati, potrjevati
   1. a) soglasje: podpisovati proteste, resolucije; takih izjav ni hotel podpisovati
   2. b) seznanjenost: podpisovati prebrano okrožnico, zapisnik
   3. c) uradno veljavnost česa: podpisovati dogovor o sodelovanju / dekrete podpisuje predsednik
2. 2. navajati ime (in priimek) koga, navadno kot njegov zastopnik: očeta je podpisoval sin / zavod zastopa in zanj podpisuje njegov šef
3. 3. knjiž. pisati spodaj, drugega pod drugega: podpisovati številke, znake

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

podsékan -a -o: podsekano drevo; kot podsekan se je zrušil ob postelji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. kar je spodaj, pod čim: spomenik stoji na betonskem podstavku; lesen, kamnit podstavek; kamnosek je napravil podstavek za kip / od nagrobnika je ostal samo podstavek
   // priprava, na katero se kaj da, postavi: odložiti likalnik na podstavek; čevlji v izložbi so stali na steklenih podstavkih; podstavek iz pletene slame / podstavki za kozarce; kupiti podstavek za cvetlični lonček
   // kar se da, postavi pod kaj sploh: poiskati primeren podstavek / za podstavek je uporabil knjigo
2. 2. spodnji, zoženi nosilni del česa: kozarci so imeli tanke, visoke podstavke
   ● knjiž. na pločevinastem podstavku je prinesla kavo pladnju
   ♦ nav. mn., bot. trosni podstavek celica gliv, ki nosi na vrhu trose

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. a) pritrditi: podvezati nogavice / morala je podvezati krilo
2. b) med. stisniti: podvezati popkovnico / podvezati odtrgano roko
   ♦ navt. podvezati jadro delno ga zviti, da je krajše

podvézan -a -o: hlače je imel pod kolenom podvezane s trakom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. a) pritrjevati: podvezovati nogavice s trakom
2. b) med. stiskati: podvezovati popkovnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

povézniti se ekspr.  nagniti se, povesiti se: voz se je poveznil na eno stran / streha se je že poveznila

povéznjen -a -o: globoko na oči poveznjen klobuk; poveznjena posoda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ŕjasto prisl.: rjasto potemneti; rjasto rjave pike; rjasto rumen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. avtorjev, izdelovalčev podpis, znak na umetnini, izdelku: na tej sliki je signatura v desnem kotu spodaj; amfora s signaturo
2. 2. biblio. oznaka knjižnične, arhivske enote, ki določa mesto, nahajališče te enote: vpisati signaturo; iskati knjigo s signaturo A II. 22
   ♦ tisk. številka, navadno s skrajšanim naslovom knjige, na prvi strani vsake pole za točno sestavljanje pol

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. svetlo moder: sinje nebo; ima sinje oči / pesn.: sinje daljave, višave; sinja mesečina; sinje Jadransko morje / sinja barva
   // knjiž., redko moder: svetlo, temno sinje krilo
   ● knjiž. sinji dim modrikast, sivkast; knjiž. njene debele, sinje ustnice pomodrele
2. 2. pesn. vesel, veder: njegovo srce je polno sinjih pesmi / svetlo, sinje upanje
   ♦ zool. sinji kit do 34 m dolg, zgoraj jekleno, spodaj svetlo siv kit, Sibbaldus musculus; sinji som velik, človeku nevaren morski pes, Carcharias glaucus; sinje ribe ribe selivke, zlasti sardele, sardoni, skuše, ki se združujejo v velike jate

sínje prisl.: sinje obarvati / piše se narazen ali skupaj: sinje moder ali sinjemoder; sinje siva barva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
   1. a) usmerjenosti iz položaja pod čim: spodmakniti, spodmleti
   2. b) dejanja, stanja spodaj, na spodnji strani česa: spodrasti / spodvihati, spodviti
   3. c) spremembe smeri ob dotiku s čim: spodleteti, spodrsniti
   4. č) začetka dejanja, stanja: spodbuditi
2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: spodbuda, spodrast, spodrsljaj; prim. izpod...

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. izraža položaj, ki je od določenega položaja v prostoru nižje, ant. zgoraj: na hribu je trdnjava, spodaj teče reka / splezal je po lestvi, jaz pa sem ostal spodaj; pogledal je v jamo: spodaj ni bilo videti nikogar / spodaj je garaža in klet, v prvem nadstropju pa stanovanje; spodaj so vrata zaklenjena / v dolini je zagledal naselje, še bolj spodaj pa polja; daleč, globoko spodaj / s prislovnim določilom kraja: kolo imam spodaj v kleti; spodaj pod bregom; spodaj, tik ob odprtini / rešitev uganke je na tretji strani spodaj; podpiši se še ti tu spodaj / opombe glej spodaj na koncu strani pod besedilom
   ● pog., ekspr. pri operaciji so ji spodaj vse pobrali odstranili jajčnike, maternico; evfem. prijel jo je spodaj za spolovilo, zadnjico
   // izraža položaj pod čim: pokrila se je z debelo odejo in spodaj ji je bilo kmalu toplo; skrij se pod mizo, spodaj te ne bo nihče iskal / spodaj v rovu je zabobnelo / mrzlo je, zato se spodaj toplo oblecite oblecite toplo spodnje perilo; bila je samo v spalni srajci, spodaj ni imela nič
2. 2. izraža položaj dela, strani česa, ki je od drugih delov, strani nižje: sprehajalno palico je spodaj okoval, zgoraj pa lepo izrezljal; orodje s širokim, spodaj ravnim rezilom / ta ptica je zgoraj olivno zelena, spodaj rumena
3. 3. nav. ekspr. izraža manj pomemben družbeni položaj: spodaj se zavzemajo za hitrejše rešitve zadev; menil je, da se spodaj dovolj misli na koristi skupnosti / človek spodaj ni imel nobenih pravic
   // v razredni družbi izraža pripadnost socialno šibkejšim, revnejšim družbenim slojem: živeti čisto spodaj
4. 4. v zvezi od spodaj izraža gibanje ali usmerjenost
   1. a) iz nižjega položaja v prostoru proti višjemu: od spodaj je slišal hrup avtomobilov; od spodaj navzgor
   2. b) iz položaja pod čim: talna voda je tako narasla, da je od spodaj poškodovala zunanje rudniške naprave
   3. c) pog. iz manj pomembnega družbenega položaja: napredne težnje so prihajale od spodaj, iz vrst učiteljstva / pobuda za gradnjo je prišla od spodaj od občanov, krajanov; začel je čisto (od) spodaj in se povzpel do direktorja na najnižjem delovnem mestu; zavirati pobude od spodaj; prim. odspodaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

spodgnít -a -o: spodgnit les

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

spodmlét tudi izpodmlét -a -o: temelji mostu so spodmleti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

spodmlévati se tudi izpodmlévati se ugrezati se: prod se spodmleva pod nogami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. a) skrajšati: spodvezati krilo, predpasnik
2. b) stisniti: spodvezati bradavico / spodvezati žilo
   ♦ navt. spodvezati jadro delno ga zviti, da je krajše

spodvézan tudi izpodvézan -a -o: spodvezana obleka; spodvezana žila; bila je bosa in visoko spodvezana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. hruška z jajčastimi, spodaj dlakavimi listi ali njen sad: posaditi tepko / sedeti pod tepko / tepke se medijo; jesti tepko
   ● ekspr. tega fanta pa niso otresli s tepke je bister, prebrisan
2. 2. ekspr. omejena, neumna ženska: ta tepka mu vse verjame / kot psovka kaj vendar govoriš, tepka
3. 3. mn. pogača iz umešanega ali kvašenega testa, znana v Prekmurju: mesiti tepke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. biti oprt, pritrjen na kaj ob zgornjem delu ali nad seboj brez opore na tleh, spodaj: svetilka, zavesa visi; klobuk visi na klinu; slika visi na steni; na veji visi roj; držeč se vrvi, viseti nad prepadom; pod stropom visi lestenec / ključi visijo na obročku; na verižici visijo obeski / po listih in vejicah visijo dežne kaplje / čez ramo mu visi puška; okrog vratu ji visi ogrlica
   ♦ šport. viseti na bradlji, drogu
   // nav. ekspr. biti kje, držeč se z rokami brez zadostne opore na tleh: otroci visijo na ograji in opazujejo; ljudje so viseli na stopnicah prenapolnjenega vlaka; ranjenec je skoraj visel na tovariševi rami
   // biti v položaju, ko ima okrog vratu z lastno težo zadrgnjeno zanko vrvi: prišli so prepozno, obupanec je že visel / ekspr. ta človek bo še visel bo kaznovan z obešenjem
2. 2. segati, razprostirati se v smeri navzdol od izhodišča: brki mu visijo; psu visi jezik iz gobca; od streh visijo ledene sveče; z oken visijo rože; roke mu negibno visijo ob telesu / viseti do pasu skozi okno sklanjati se
   // ekspr. z neba visijo oblaki
   // segati kam čez rob podlage, opore: skale visijo nad globel
3. 3. biti nagnjen: drevo, steber nekoliko visi; viseti v levo / ladja malo visi; miza zaradi neravnih tal visi / dolina visi proti vzhodu pada, se niža; travnik precej visi; položno, strmo viseti / ekspr. po strmih pobočjih visijo njive strmo ležijo
4. 4. navadno s prislovnim določilom biti, mirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi; lebdeti: sipa v vodi lahko visi; telo visi v plinu, če sta teži enaki / v zraku visi postovka / ekspr. na nebu visijo težki deževni oblaki
5. 5. ekspr., s prislovnim določilom biti opazen, viden: v očeh ji visijo solze / na licih, ustnicah mu visi nasmeh; na obrazih vseh je visel nemir
   // biti, obstajati kje: nad pokrajino visi mir, noč / v zraku še visijo kriki žrtev / med njimi visi molk
6. 6. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se kje: vsak dan visi pri prijatelju, v gostilni; kaj bi visel samo doma, pojdi z menoj
   // delati, kar izraža določilo: cele dneve visi na računalniku; ure in ure visi na telefonu telefonira
   // v zvezi z na skrbno obdelovati kaj: visi na vsaki besedi, vsakem stavku; pisatelj preveč visi na sami zgodbi
7. 7. ekspr., v zvezi z med biti glede na svoje lastnosti vmes med čim: televizija visi med gledališčem in filmom; njihova družina je visela med kmeti in bajtarji
   // biti v stanju, ko se lahko uresniči slabša od dveh možnosti: svet visi med vojno in mirom; ranjenec visi med življenjem in smrtjo / visel je med ljubeznijo in sovraštvom
8. 8. ekspr., v zvezi z nad biti v stanju, ko lahko kaj koga prizadene: nad človeštvom visi atomska vojna / nad njim visi poguba
9. 9. preh., ekspr., v zvezi z na biti čustveno zelo navezan na koga, kaj: visi bolj na stricu kakor na očetu; kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji; zelo visi na otrocih
10. 10. ekspr. biti negotov: vreme visi / odločitev, pojasnilo še visi
    ● žarg., šah. figura visi je v ogroženem položaju; pog., ekspr. tekal je po opravkih, da mu je jezik visel iz ust da se je zelo upehal; tekal je zelo hitro; ekspr. oči vseh so visele na njem nepremično, pozorno so ga gledali; ekspr. obleka kar visi na njem je zelo suh; viseti na lasu, na niti, na nitki ekspr. njegovo življenje visi na lasu, na niti, na nitki je zelo ogroženo; je zelo bolan; njegova služba visi na nitki je zelo negotova; ekspr. poslušalci so kar viseli na njegovi pripovedi zelo pozorno so ga poslušali; ekspr. vsa družina visi na njenih ramah za vso družino mora skrbeti ona; viseti na vratu ekspr. gostje so jim ves teden viseli na vratu bili v breme, nadlego; ekspr. policija mu visi na vratu ga zasleduje, nadzoruje; nar. viseti pri gostilničarju imeti dolg pri njem; viseti v zraku ekspr. trditve visijo v praznem, v zraku so neprepričljive, neutemeljene; ekspr. aretacije visijo v zraku se pričakujejo; ekspr. pomlad visi v zraku opazni so znaki pomladi; ekspr. potovanje visi v zraku še ni gotovo; nad glavo mu visi Damoklejev meč je v nenehno preteči nevarnosti; vulg. vsi mi že dol visijo vsi mi že presedajo; vulg. njihova zahteva mi dol visi mi ni prav nič mar

visé knjiž.: vise na veji se gugati viseč

visèč -éča -e: telovaditi, viseč na drogu; nizko viseči oblaki; viseči uhlji; na steni viseča podoba; viseča tla / viseči kapnik kapnik, ki nastane na stropu kraške podzemeljske jame; redko viseča ključavnica obešanka; viseča omarica omarica, ki se pritrdi na steno; viseča svetilka svetilka, ki se obeša s podaljškom na strop; viseča tehtnica tehtnica za tehtanje v visečem položaju
● viseči vrtovi nekdaj terasasti vrtovi v kraljevem gradu v Babilonu
♦ gled. viseča lutka lutka, ki se premika z nitmi; marioneta; grad. viseči most most, ki visi na jeklenih kablih, vrveh; viseči strop pod stropom nameščena lahka obloga za prikritje inštalacijske napeljave ali za znižanje prostora; viseči pilot pilot, ki se samo zaradi trenja opira v mehka tla; les. viseča krožna žaga nihalna krožna žaga; mont. viseči oder železna konstrukcija, ki se pri obzidavi spušča v jašek po škripcu; rib. viseča mreža stoječa mreža, ki ne leži na dnu; vrtn. viseča pelargonija bršljanu podobna lončna rastlina z živobarvnimi cveti; bršljanka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

volóvsko prisl.: volovsko močen, otopel človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. lingv. ločilo, ki označuje samostojne, neodvisne vprašalne stavke, zvezo stavkov z glavnim vprašalnim stavkom, vprašalni stavek premega govora: na koncu stavka stoji vprašaj; napisati vprašaj; vprašaj in klicaj
2. 2. znamenje, podobno narobe obrnjenemu S s piko spodaj, ki izraža vprašanje, dvom o čem: ob robu besedila napisati vprašaj
3. 3. ekspr. vprašanje: videti v očeh sogovornika vprašaj / v tej zadevi je še veliko vprašajev / v povedni rabi njun zakon je čedalje večji vprašaj
   ● publ. nad gradnjo tovarne visi vprašaj gradnja je dvomljiva, negotova; publ. s tem dejanjem bi postavili svojo doslednost pod vprašaj bi povzročili dvom, pomisleke o njej

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. s tlačenjem spraviti kaj za kaj: zatlačiti rjuho za žimnico / zatlačiti bluzo za hlače
   // s tlačenjem spraviti kaj kam sploh: zatlačiti vato v ušesa; ekspr. roke je zatlačil v žepe dal
   // redko v nahrbtnik je zatlačil še pulover in srajco stlačil
2. 2. s tlačenjem zadelati, zapolniti: razpoke v čolnu so zatlačili s cunjami / z gazo zatlačiti krvavečo rano
3. 3. ekspr. zapolniti, popolnoma napolniti: hodnik so zatlačili s pohištvom

zatláčen -a -o: ceste so bile zatlačene z vojaki in vozovi; hlače je imel spodaj zatlačene v škornje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. spremeniti smer svojega
   1. a) gibanja: avtomobil, letalo, pešec nenadoma zavije; zaviti na križišču / zaviti okrog vogala
   2. b) poteka: cesta, reka večkrat zavije
      // s prislovnim določilom s spremembo svojega gibanja iti, se premakniti kam: avtobus zavije proti mestu; zaviti na kolovoz, v pristanišče; zaviti na levo, v levo / zaviti vstran; pren., ekspr. zaviti na kriva pota
      // s prislovnim določilom s spremembo svojega poteka iti, se usmeriti kam: hodnik zavije na levo; železnica zavije v predor
2. 2. ekspr., s prislovnim določilom spremeniti smer svojega gibanja z namenom priti vmes kam drugam: namesto da bi šel domov, je zavil k prijateljici, v gostilno / zaviti na klepet
3. 3. narediti, povzročiti, da kaj v loku, krogu spremeni smer poteka: nekoliko zaviti cev; pes zavije rep / porogljivo zaviti usta / zaviti vrv okrog stebra / zaviti komu roko na enem koncu mu jo premakniti okrog vzdolžne osi
4. 4. zaradi zaščite, zakritja dati kaj v kaj ploščatega, upogljivega tako, da je s tem obdano: zaviti blago, prašek; zaviti v celofan, papir / preden je začel brati, je knjigo zavil / zaviti otroka v odejo; zaviti se v rjuho / ekspr. zaviti se v plašč
   // zaradi zaščite, zakritja tesno kaj obdati s čim ploščatim, upogljivim: zaviti rano s povojem; zaviti si glavo s šalom
5. 5. ekspr., v zvezi z v povzročiti, da pride kaj v stanje, ki zmanjšuje, preprečuje vidljivost: nevihta je zavila mesto v temo; kolona se je zavila v oblak prahu
6. 6. oglasiti se z močnim, zateglim, neenakomerno visokim glasom: pes je zavil, ko je zaslišal korake
   // ekspr. dati zavijanju podobne glasove: sirene so predirljivo zavile / preh. sirena zavije alarmni znak
7. 7. ekspr. povedati, izgovoriti besede, stavke z zateglimi, navadno narečnimi glasovnimi posebnostmi, značilnostmi: poskusil je zaviti po bohinjsko, štajersko / preh. izgovoril je besedo tako, kot jo zavijejo na Krasu
8. 8. brezoseb. dobiti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu: nenadoma ga je zavilo po trebuhu, v trebuhu
   ● ekspr. avtor je v članku svojo misel tako zavil, da je ni bilo mogoče razumeti prikrito, nepregledno izrazil; ekspr. zaviti kokoši vrat zadušiti, ubiti, zaklati jo; ekspr. zaviti nasprotniku vrat ubiti, uničiti, premagati ga; ekspr. če prideš prepozno, ti zavijem vrat izraža grožnjo; ekspr. zaviti nevesto v svilo obleči jo v svilena oblačila

zavíti se ekspr., z oslabljenim pomenom  izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: vas se je zavila v mir / sedel je v kot in se zavil v molk; zavila se je v globoko žalost

zavít -a -o: kozel z zavitimi rogovi; polžasto, svedrasto zavit; zavit v desno; stopati po zavitih stopnicah; zavito izražanje, vprašanje; v povoščen papir zavito pecivo
● zaviti oklepaj oklepaj iz dveh na sredi koničasto navzven izbočenih ter spodaj in zgoraj navznoter ukrivljenih črtic; ekspr. ime darovalca je ostalo zavito v skrivnost, temo je ostalo skrito, neznano; ekspr. zavita pota življenja neravna, zapletena
♦ gozd. zavita rast debla pojav, da lesna vlakna ne potekajo vzporedno z daljšo osjo debla; prisl.: zavito odgovarjati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. izraža položaj, ki je od določenega položaja v prostoru višje, ant. spodaj: zagorelo je hkrati zgoraj in spodaj / zgoraj ga čakajo prijatelji; zgoraj je nekaj zaropotalo / na pobočju je videl skupino izletnikov, še bolj zgoraj cerkvico; daleč, visoko zgoraj / s prislovnim določilom kraja: poglej zgoraj na podstrešju; zgoraj v stavbi je dvorana; našli so jo zgoraj tik pod vrhom; tu zgoraj je hladno / tisti članek je na peti strani zgoraj / zgoraj navedeni podatki v predhodnem, dotakratnem besedilu; pisar. zgoraj navedene priče
   // izraža položaj nad čim: stoli so oblečeni s penasto gumo, zgoraj pa je prevleka iz skaja; zlezi s stolpa, zgoraj ni več varno
2. 2. izraža položaj dela, strani česa, ki je od drugih delov, strani višje: sprehajalno palico je spodaj okoval, zgoraj pa lepo izrezljal / ta ptica je zgoraj olivno zelena, spodaj rumena / elipt., pog. sončila se je zgoraj brez brez zgornjega dela (dvodelne) kopalne obleke
3. 3. ekspr. izraža zelo pomemben družbeni položaj: pripomnil je, da zgoraj premalo mislijo na delavce; zgoraj mu niso bili naklonjeni / bili so prizadeti tako oni zgoraj kot ti spodaj tako vodilni ljudje kot delavci, ljudstvo
   // v razredni družbi izraža pripadnost socialno močnejšim, bogatejšim družbenim slojem: biti zgoraj; želel je biti čim uspešnejši, čimbolj zgoraj
4. 4. v zvezi od zgoraj izraža gibanje ali usmerjenost
   1. a) iz višjega položaja v prostoru proti nižjemu: poklicala ga je od zgoraj; od zgoraj je bilo slišati glasbo; od zgoraj navzdol
   2. b) iz položaja nad čim: gledati, osvetljevati od zgoraj; pihalo je od strani in od zgoraj; plezalca v steni so varovali od zgoraj; temenici zapirata lobanjo od zgoraj
   3. c) pog. iz zelo pomembnega družbenega položaja: dobivati pobude, ukaze od zgoraj; ne upoštevati nasvetov od zgoraj / načrtovanje, vodenje od zgoraj; prim. odzgoraj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. spodaj odprt in razširjen votel kovinski predmet, ki ob udarcih, trkih obenj daje močne, zveneče glasove: zvon buči, doni, zvoni, ekspr. kliče, poje; narediti, uliti zvon; obesiti, sneti zvonove; udariti na zvon; zvoniti z vsemi zvonovi; bronast, železen zvon; kembelj, plašč zvona / stolp z zvonovi zvonik
   // cerkveni zvon; mali, srednji, veliki zvon
   // glas, ki ga daje ta predmet pri udarjanju po njegovi površini: zvon odmeva, se razlega po dolini / opoldanski, večerni zvon
   // ta predmet kot sredstvo za naznanjanje česa: zvon naznanja, da nekje gori; zvon je odbil, udaril poldne / ekspr. zvon mu bije z bitjem naznanja njegovo smrt; na pogrebu mu zvoni; biti plat zvoná z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo
   // dajati opozorila z ladijskim zvonom; mrliški zvon v krščanskem okolju navadno najmanjši zvon, ki naznanja smrt koga; vznes. poje mu večni zvon mrliški zvon; ekspr. zapeli so velikonočni zvonovi začeli so zvoniti slovesno kakor na veliko noč
2. 2. navadno s prilastkom zvonu podobna priprava, del stroja: zamenjati zvon pihalnega stroja / gumijasti zvon za čiščenje zamašenih cevi s pomočjo tlaka; potapljaški zvon za opravljanje del pod vodo; stekleni zvon za shranjevanje živil, zlasti sira
   ● zvonovi gredo v Rim v krščanskem okolju na veliki četrtek prenehajo zvoniti; nar. iti se obesit na zvon iti zvonit; ekspr. obešati na (veliki) zvon povsod razglašati, pripovedovati; ekspr. bila je najlepše dekle pod našim zvonom v naši župniji; plat zvoná že bije plat zvoná zadnji čas je, da se kaj stori, ukrene; problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvoná da bi bilo treba opozarjati nanj; knjiž. treba je slišati še drugo plat zvoná drugo, nasprotno trditev, mnenje; hlače na zvon ki imajo hlačnice spodaj razširjene
   ♦ muz. zvonovi glasbilo iz visečih kovinskih palic ali cevi, na katere se udarja s tolkačem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zvônčasto prisl.: zvončasto krojen plašč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

1. 1. zvočna signalna priprava, ki z dajanjem navadno močnih, prodornih glasov opozarja na kaj: zvonec brni, cinglja, zvoni; pritisniti na zvonec pri vratih; glas zvonca / zaradi hrupa ni slišal zvonca zvonjenja zvonca
   // alarmni, signalni zvonec; električni zvonec; hišni, telefonski zvonec; šolski zvonec ki naznanja začetek ali konec učne ure
2. 2. manjši predmet, podoben obrnjenemu kozarcu z obešeno pripravo za udarjanje v sredi: živali so obesili zvonec okoli vratu; pozvoniti z zvoncem; majhen medeninast zvonec / kravji zvonec; zvonec na poteg / hlače na zvonec ki imajo hlačnice spodaj razširjene
   ● ekspr. nositi zvonec biti prvi, zlasti v slabem
   ♦ zool. raca s širokimi belimi pasovi na perutih, Bucephala clangula

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

žábje prisl.: žabje zelena barva
● ekspr. plavati po žabje plavati žabo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.