1. z jedenjem, grizenjem spodnjega dela česa delati škodo, uničevati; SINONIMI: spodjedati
2. s postopnim odnašanjem, odvzemanjem snovi, materiala od spodaj povzročati, da kaj postaja nestabilno, razpada; SINONIMI: spodjedati
3. ekspresivno povzročati, da kaj postaja nestabilno, slabi, zlasti z neustreznim, neučinkovitim, preračunljivim delovanjem; SINONIMI: ekspresivnospodjedati
ETIMOLOGIJA: ↑izpodjesti
konjeníca konjenícesamostalnik ženskega spola[konjeníca]
1. vojaška, policijska enota, katere pripadniki za premikanje, opravljanje nalog uporabljajo konje
košarkáš košarkášasamostalnik moškega spola[košarkáš]
športnik, ki se ukvarja s košarko; SINONIMI: košarkar
ETIMOLOGIJA: ↑košarka
maréla marélesamostalnik ženskega spola[maréla]
1. neformalno priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: dežnik
2. neformalno užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat.Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnik, dežnikarica, iz biologijeorjaški dežnik
3. neformalno kar združuje deležnike, dejavnosti, vsebine s skupnimi cilji, zlasti zaradi težnje po večji usklajenosti, učinkovitosti; SINONIMI: dežnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek bav. nem.Ombrell) iz it.ombrello‛dežnik, sončnik’, prvotno le ‛sončnik’, iz ombra‛senca’ - več ...
martínec martíncasamostalnik moškega spola[martínəc]
iz zoologije manjša ptica selivka s temnejšim perjem po hrbtu in svetlejšim po trebuhu ter navadno z daljšim kljunom; primerjaj lat.Tringa; Actitis
mráznica mráznicesamostalnik ženskega spola[mráznica]
1. iz biologije lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene ali rjavkaste barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat.Armillaria
2. iz biologije lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat.Armillaria mellea; SINONIMI: štorovka, iz biologijeprava štorovka, iz biologijesivorumena mraznica
3. okrasna rastlina z večjimi socvetji različnih barv, navadno okroglaste oblike, ki cveti jeseni; primerjaj lat.Chrysanthemum
2. ekspresivno kjer kaj nastaja, se začne razvijati
3. iz biologije del glive nad zemeljsko ali organsko podlago, v katerem nastajajo trosi in je namenjen razmnoževanju; SINONIMI: iz biologijetrosnjak
4. iz čebelarstva spodnji del panja s satjem, v katerem čebele gojijo zalego
ETIMOLOGIJA: ↑plod
podlések podléskainpodlêsek podlêskasamostalnik moškega spola[podlésək]in[podlêsək]
1. strupena rastlina s suličastimi listi in svetlo vijoličastimi zvezdastimi cvetovi, ki jeseni poženejo iz gomolja; primerjaj lat.Colchicum autumnale; SINONIMI: iz botanikejesenski podlesek
2. rastlina z ozkimi listi z belo črto in vijoličastimi cvetovi, ki spomladi poženejo iz gomolja; primerjaj lat.Crocus vernus
3. iz zoologije manjši glodalec z rdečkasto rumenim trupom, belim trebuhom in tacami ter košatim repom; primerjaj lat.Muscardinus avellanarius
STALNE ZVEZE: jesenski podlesek ETIMOLOGIJA: iz *podles‛podrast’ iz ↑pod + ↑les v pomenu ‛gozd’, torej ‛tak, ki raste pod grmovjem’ - več ...
púmparice púmparicmnožinski samostalnik ženskega spola[púmparice]
hlače, ki segajo pod kolena in imajo spodaj stisnjene hlačnice
ETIMOLOGIJA: prevzeto in prenarejeno iz nem.Pumphose‛široke hlače s pregibi’, iz ↑pomp + Hose‛hlače’ - več ...
résa1 résesamostalnik ženskega spola[résa]
grmičasta rastlina z navadno vijoličastimi cvetovi v dolgih, pokončnih socvetjih; primerjaj lat.Erica
1. gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat.Lavandula; SINONIMI: manj formalnolavanda
1.1. pripravek iz te rastline; SINONIMI: manj formalnolavanda
3. užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat.Tricholoma portentosum; SINONIMI: neformalnosnežka, iz biologijezimska kolobarnica
4. medonosna čebela s sivim in rjavim progastim zadkom, razširjena v delu Balkana in srednje Evrope; SINONIMI: kranjska sivka, iz čebelarstvakranjska čebela
. žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek
spodjédati spodjédamnedovršni glagol[spodjédati]
1. z jedenjem, grizenjem spodnjega dela česa delati škodo, uničevati; SINONIMI: izpodjedati
2. s postopnim odnašanjem, odvzemanjem snovi, materiala od spodaj povzročati, da kaj postaja nestabilno, razpada; SINONIMI: izpodjedati
3. ekspresivno povzročati, da kaj postaja nestabilno, slabi, zlasti z neustreznim, neučinkovitim, preračunljivim delovanjem; SINONIMI: ekspresivnoizpodjedati
ETIMOLOGIJA: ↑spodjesti
. prepričanost o svojih sposobnostih, znanju, moči
štórovka štórovkesamostalnik ženskega spola[štórou̯ka]
1. iz biologije lesna goba z gladkim klobukom medeno rjave barve in tanjšim ukrivljenim luskastim betom, ki navadno raste v šopih; primerjaj lat.Kuehneromyces
2. lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat.Armillaria mellea; SINONIMI: iz biologijemraznica, iz biologijeprava štorovka, iz biologijesivorumena mraznica
1.2.ekspresivno kar po videzu, otipu spominja na to blago
STALNE ZVEZE: svileni žamet FRAZEOLOGIJA: mehek kot žamet, Pamet je boljša kot žamet. ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem.samīt (današnje nem.Samt, starejše Sammet) in stfrc.samit iz srlat.samitum < examitum, to prevzeto iz srgr.(h)eksámiton, iz héks‛šest’ + mítos‛nit’, prvotno ‛(tkanina) iz šestih niti’ - več ...