Tiskanje

avtogén -a -o prid. (ẹ̑)
1. med. ki izvira iz lastnega telesa: avtogeni transplantat
2. zastar. samoroden, samonikel: avtogeni in umetni pojavi
♦ psih. avtogeni trening psihoterapevtska metoda, ki temelji na sistematičnih vajah za duševno sprostitev; teh. avtogeno rezanje; avtogeno varjenje varjenje s plamenom, ki nastaja pri zgorevanju plina v kisiku, plamensko varjenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

avtomátsko sezúvanje smučí -ega -a -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

balínanje balínanja samostalnik srednjega spola [balínanje]

1.

šport, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo

1.1.

2.

ekspresivno nepremišljeno, samovoljno delovanje, zlasti v svojo korist

ETIMOLOGIJA: ↑balinati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

betónski betónska betónsko pridevnik [betónski]

1.

ki je narejen iz betona 1., utrjen z betonom 1.

1.1.

beton 1.

2.

ki se uporablja za pripravo betona 1.

3.

pri katerem se uporablja beton 1.

4.

v katerem prevladuje beton 1.1., 1.2., je malo ali nič zelenja

5.

ki spominja na beton 1. ali je tak kot pri betonu 1.

STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: ↑beton

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

bríti bríjem nedovršni glagol [bríti]

1.

odstranjevati dlake z rezanjem tik ob koži

2.

pihati tako, da se čuti hud, močen mraz

FRAZEOLOGIJA: briti norce (iz koga, iz česa, s kom, s čim)
ETIMOLOGIJA: = cslov. briti, hrv., srb. brȉti, brȉjati, rus. brítь < pslov. *briti, sorodno s stind. bhrīṇā́ti ‛poškoduje, rani’, valiž. brwydr ‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H- ‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

carínski postópek -ega -pka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

céna -e ž (ẹ́)
1. vrednost blaga in storitev, izražena v denarju: cene se dvigajo, padajo, rastejo; pog. cena se suče, vrti okrog pet tisoč evrov; znižati, zvišati ceno; ekspr. navijati cene; pog. na trgu držijo cene; pogoditi se, vprašati, zmeniti se za ceno; prodajati po znižanih cenah; popustiti pri ceni; nizka, pretirana, visoka cena; izvozna, nabavna, konkurenčna, odkupna, reklamna cena; ekspr. bratska, krščanska cena; ekspr. kupiti za slepo, smešno ceno; cena blaga; indeks, katalog cen; oblikovanje, sprostitev cen / dnevne cene ki trenutno veljajo na tržišču; enotna, fiksna cena; izklicna cena začetna cena na dražbi; proizvodna ali produkcijska cena ki obsega proizvodne stroške; sezonske cene veljavne v turistični sezoni; tovarniška cena po kateri tovarna prodaja blago kupcu; vezane cene; cena na debelo po kateri trgovec na debelo prodaja blago trgovcu na drobno; cena na drobno po kateri se blago prodaja potrošniku; pren. za svoj uspeh je plačal visoko ceno
♦ ekon. dejanska cena po kateri se blago prodaja; ekonomska cena ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; fakturna cena navedena v računu; maksimirana cena najvišja uradno dovoljena cena; gibanje cen dviganje in zniževanje cen v določeni dobi ali ob istem času na različnih tržiščih; zamrznjenje cen uradno odrejena ustalitev cen na določeni višini; trg. lastna cena dejanski stroški brez zaslužka; tržna cena ki trenutno velja na tržišču; zal. subskripcijska cena za prednaročnike
2. kar je vredno priznanja, hvale; vrednost, pomembnost: njegove besede so brez cene; te pesmi nimajo posebne cene; njegov trud uživa le majhno ceno; prava človekova cena se pokaže v preizkušnjah; Prešernova pesniška cena
● živina letos nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; prodati pod ceno, zastar. v ceno za manj, kakor je vredno; ekspr. tega ne bo naredil za nobeno ceno, zastar. po nobeni ceni pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. rešil ga bom, čeprav za ceno življenja tudi če bi umrl; lastna hvala – cena mala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

détoks, detox samostalnik moškega spola

1.

pogovorno

odstranjevanje neželenih, škodljivih snovi iz telesa

SINONIMI:

detoksikacija

razstrupljanje

1.1

pogovorno

postopek nadzorovanega opuščanja uživanja droge

SINONIMI:

detoksikacija

1.2

kot pridevnik,

pogovorno

ki je namenjen, se uporablja za odstranjevanje neželenih, škodljivih snovi iz telesa

2.

pogovorno

odstranjevanje česa, odpovedovanje čemu, kar (lahko) povzroča odvisnost

2.1

kot pridevnik,

pogovorno

ki je namenjen za odstranjevanje česa, odpovedovanje čemu, kar (lahko) povzroča odvisnost

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

detrákcija -e ž, pojm. (á) |odtegnitev, zmanjšanje|; zdrav. |sprostitev mišičnih vlaken|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

duhôvna ígra -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

dušíti -ím nedov. (ī í)
1. ovirati, oteževati dihanje: dim, kašelj ga duši; jok jo je dušil; močno razburjenje jo je kar dušilo; brezoseb.: v tretjem nadstropju se je ustavila, dušilo jo je; v grlu me duši; pren. malomeščanske razmere nas dušijo; samota ga duši
// moriti z onemogočanjem dihanja: jetnike so dušili v plinskih celicah
2. ekspr. s silo ovirati, preprečevati: vlada duši stavkovne boje; birokracija duši vsakršno iniciativo od spodaj; dušiti nacionalno zavest / plevel duši posevke
3. knjiž. zadrževati, premagovati: dušiti (v sebi) bolečino, jezo; pokril si je obraz in dušil jok, ki se mu je nabiral v prsih; dušila je solze v očeh in si grizla nohte
4. zmanjševati jakost zvoka: ropotanje strojev je dušilo besede; stenske obloge so dušile glasove televizorja; mehka trava je dušila korake / dirigent je dušil previsoki ton glasbila / gumijast pod duši zvok stopinj
♦ rad. dušiti televizijsko sliko zmanjševati njeno jakost, ostrino
5. gasiti: goreči motor so dušili z gasilno peno; gasilci dušijo požar
6. kuhati v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe: dušiti meso, zelenjavo

dušíti se

s težavo dihati zaradi ovir:

ponesrečenci so se dušili pod snegom

/ ekspr. dekle se je dušilo v solzah; pren. kmetje so se dušili v dolgovih

dušèč

-éča -e:

zvijal se je, dušeč se od smeha

zagrnil ga je oblak dušečega prahu

dušeča moč tehnizacije

prisl.: dušeče vroč in soparen dan

dušèn

-êna -o:

zatajevan in dušen smeh

sprostitev dolga leta dušenih čustev

/ dušeni riž; dušeno zelje

♦

fiz. dušeno nihanje nihanje, pri katerem se amplitude manjšajo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

eksplozíja tudi eksplózija -e ž (ȋ; ọ́)
1. hitra, silovita sprostitev energije ob vžigu eksplozivnih snovi ali zaradi premočnega pritiska: nastala je močna eksplozija / eksplozija bombe, mine; eksplozija parnega kotla; eksplozija plinov v rudniku; eksplozija brizantnega razstreliva / opraviti, izvesti podzemeljsko atomsko eksplozijo eksplozijo atomske bombe
// pok pri taki sprostitvi energije: slišale so se eksplozije
● ekspr. politična napetost je rasla in bati se je bilo eksplozije spopada
2. ekspr. nezadržen, silovit izraz česa: čustvena eksplozija
3. publ. velika in hitra (po)množitev česa: eksplozija avtomobilizma; eksplozija prebivalstva v zadnjih dvajsetih letih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

eksplozíja -e ž

hitra, silovita sprostitev energije ob vžigu eksplozivnih snovi ali zaradi premočnega pritiska

SINONIMI:

poljud. detonacija, ekspr. razpok, knj.izroč. razstrel, star. razstrelba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024

ganljívka -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

hemolíza -e ž (ȋ)
med. razpadanje rdečih krvničk in sprostitev hemoglobina iz njih: dolga operacija srca je bila tvegana zaradi hemolize

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

hemolíza -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

hidratácijska toplôta -e -e ž

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

hóbi hóbija samostalnik moškega spola [hóbi]

1.

dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: konjiček

2.

ekspresivno slabo, nespametno, nesmiselno ravnanje, delovanje, ki je tako pogosto, da se zdi običajno

3.

kot pridevnik ki je v zvezi s hobijem 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. hobby, prvotneje ‛guganje na lesenem konjičku’, prvotno ‛lesen konjiček, namenjen guganju’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Jezikovne izbire: »trening«, »vadba« ali »rekreacija«

Če profesionalni športnik trenira neki šport (za katerega dobi plačilo) in gre na trening. Kateri je pravi izraz za neprofesionalnega oziroma rekreativnega športnika? Ali ima takšen športnik trening ali vadbo ali ima rekreacijo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

katárza katárze samostalnik ženskega spola [katárza]

1.

iz literarne vede, iz gledališke umetnosti notranje očiščenje, sprostitev čustvene napetosti kot odziv na pretresljivo, tragično dogajanje, dogodek v umetniškem delu, zlasti tragediji

2.

ekspresivno notranja preobrazba, sprostitev čustvene napetosti kot odziv na globoko doživetje, pretresljivo dogajanje, dogodek

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Katharsis, angl., frc. catharsis in lat. catharsis iz gr. kátharsis ‛očiščenje’ iz kathaírō ‛čistim’ iz katharós ‛čist’

katárza -e ž (ȃ)
knjiž. moralna sprostitev zaradi obvladanja negativnih, slabih nagnjenj, čustev, (moralno) očiščenje: doseči katarzo s trpljenjem; smrt moža povzroči njeno katarzo; njegovi spomini so obračun s samim seboj in njegova katarza / čustvena, duhovna, moralna katarza
♦ filoz. katarza po Aristotelu moralna sprostitev ob umetniškem delu, zlasti ob tragediji in glasbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

katárzen -zna -o (ȃ)
katárzni -a -o (ȃ) ~a sprostitev gledalcev
katárznost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

katárzični katárzična katárzično pridevnik [katárzični]

1.

ki je v zvezi s katarzo 1.

2.

v obliki katarzičen, ekspresivno ki sproži, povzroči notranjo preobrazbo, sprostitev čustvene napetosti ob globokem doživetju, pretresljivem dogajanju, dogodku

2.1.

v obliki katarzičen

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. katharsisch, glej ↑katarza

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

katárzično prislov [katárzično]

1.

takó, da je prisotna, izražena katarza

2.

ekspresivno takó, da je prisotna, izražena notranja preobrazba, sprostitev čustvene napetosti kot odziv na globoko doživetje, pretresljivo dogajanje, dogodek

ETIMOLOGIJA: ↑katarzičen

konjíček konjíčka samostalnik moškega spola [konjíčək]

1.

navadno ekspresivno konj, zlasti manjši

2.

igrača, ki predstavlja konja; SINONIMI: konj

3.

dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: hobi

4.

ekspresivno vozilo, zlasti avtomobil

5.

manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjič

STALNE ZVEZE: morski konjiček
FRAZEOLOGIJA: jekleni konjiček
ETIMOLOGIJA: ↑konjič

krápar samostalnik moškega spola

kdor lovi krape, navadno v prostem času, za sprostitev

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

krúzati nedovršni glagol

1.

pogovorno

potovati

1.1

pogovorno

voziti se naokoli, zlasti za sprostitev, užitek

2.

pogovorno

premikati se po prostoru, kraju brez naglice in navadno brez določenega cilja

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

kultúrni mínimum -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

lákota Frazemi s sestavino lákota:
vólčja lákota

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

liberalizácija -e ž, pojm. (á) ~ uvoza sprostitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

lúknja Frazemi s sestavino lúknja:
čŕna lúknja, dáti kóga v lúknjo, iméti lúknjo v žêpu, iskáti lúknjo v zakónu, íti v lúknjo, nájti lúknjo v zakónu, poglédati v vsáko [míšjo] lúknjo, sedéti v lúknji, skríti se v míšjo lúknjo, správiti kóga v lúknjo, správiti kóga v míšjo lúknjo, spustíti vrága iz lúknje, stísniti kóga v míšjo lúknjo, vtakníti kóga v lúknjo, z lúknjo v žêpu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

mehanízem -zma m (ī)
1. skupek strojnih delov za uravnavanje, prenašanje gibanja, delovanja: izpopolniti, sprožiti, ustaviti mehanizem; mehanizem pisalnega stroja, ure; mehanizem za premikanje, zaviranje / krmilni, pogonski, prenosni mehanizem; pren. hoteli so biti ljudje, ne pa samo mehanizmi
// publ., s prilastkom skupina organov z določeno funkcijo; aparat: menijo, da je človekov fiziološki mehanizem prirejen za toplo podnebje; gimnastične vaje ugodno delujejo na dihalni mehanizem
2. publ., s prilastkom kar omogoča, uravnava določeno delovanje, dejavnost: vodenje državnega mehanizma; potreben je enoten izvršilni mehanizem / sprostitev kreditnega, tržnega mehanizma; mehanizem cen
// s prilastkom sistem, način: mehanizem mednarodne delitve dela; mehanizem produkcije / komedijski mehanizem tega dramatika se skoraj ne spreminja
♦ nav. mn., psih. obrambni mehanizem vedenje, ravnanje človeka, ki je v neprijetnem duševnem, čustvenem stanju; teh. ročični, vijačni mehanizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

mésto-asamostalnik srednjega spola

del prostora, površine glede na namen, cilje, delovanje nasploh
- mesto česa
prostorska ali površinska enota, ki jo zaseda ena oseba, bitje, organizirana skupina oseb ali nenačrtovan dogodek
- mesto koga/česa
položaj, vloga
- mesto koga/česa
urbano upravno središče
- mesto koga/česa

PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:

mesto v/na/ob/pri
, mesto med
, mesto za
, mesto z/s

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

múdra -e ž (ȗ) rel.
simbolična kretnja rok, ki se izvaja pri hindujskih obredih: vsaka mudra, gib s prsti, ima poseben pomen; knjiga, seminar o zdravilnih mudrah; sprostitev, zdravljenje z mudrami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

nèregistrírani tekmoválec -ega -lca m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

očístiti -im dov. (í ȋ)
1. odstraniti umazanijo, prah: očistiti čevlje, obleko; očistiti s krpo, vodo; temeljito očistiti stanovanje / očistiti brano prsti / ekspr. ceste po nesreči še niso očistili niso še odstranili razbitin z nje; pren. očistiti srce hudobije
// odstraniti sploh: zdravnik mu je očistil zobni kamen; očistiti sneg z avtomobila / očistiti madeže
2. odstraniti primesi: očistiti rudo; očistiti žito za seme; pren. očistiti jezik tujih besed
// odstraniti odvečno iz česa; otrebiti: očistiti mladi gozd; očistiti ledino kamna, od kamna / očistiti ribe, solato
3. knjiž. povzročiti, da postane kaj bolj jasno, izoblikovano: očistiti svoje nazore
4. knjiž. povzročiti moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih, slabih nagnjenj, čustev: nesreča ga je očistila; v trpljenju se je očistila / duševno, moralno očistiti
● star. očistiti se grehov spovedati se grehov
♦ med. očistiti rano odstraniti gnoj, tujke; voj. očistiti minsko polje odstraniti, uničiti neeksplodirane mine; očistiti teren uničiti ostanke nasprotnikovih enot

očístiti se

izčistiti se:

voda v potoku se je očistila

vino se še ni očistilo

♦

čeb. čebele se očistijo se iztrebijo, ko prvič spomladi izletijo iz panja

očíščen

-a -o:

očiščeni čevlji

moralno očiščen človek

oprano in očiščeno sadje

očiščeno žito

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

očístiti -im dov. očíščen -a; očíščenje (í ȋ) komu/čemu kaj ~ bolniku rano; očistiti kaj česa ~ brano prsti; očistiti koga/kaj z/s čim ~ čevlje s krtačo; neobč. ~ svoje nazore jasno jih izoblikovati; voj. ~ minsko polje
očístiti se -im se (í ȋ) česa ~ ~ umazanije; neobč. ~ ~ v trpljenju |doseči moralno sprostitev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

očístiti -im dov.

1.

kaj narediti, da kje ni več umazanije, prahu

SINONIMI:

osnažiti, knj.izroč. izčediti, knj.izroč. očediti, ekspr. odrgniti, pog. podrgniti, pog. zdrgniti

2.

kaj odstraniti primesi

SINONIMI:

izčistiti, prečistiti, rafinirati, sčistiti

3.

koga povzročiti moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih, slabih nagnjenj, čustev

SINONIMI:

ekspr. prenoviti

GLEJ ŠE SINONIM: izčistiti, otrebiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024

očíščati -am nedov. (í)
knjiž. povzročati moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih, slabih nagnjenj, čustev: trpljenje človeka očišča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

očíščenje -a s

moralna sprostitev zaradi obvladanja negativnih, slabih nagnjenj, čustev

SINONIMI:

moralno očiščenje, katarza, ekspr. prenova

GLEJ ŠE: očistiti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024

očiščeválni -a -o prid.

ki povzroča moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih, slabih nagnjenj, čustev

SINONIMI:

katarzični, očiščujoči

GLEJ ŠE: akcija1, operacija, operacija

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024

očiščeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. povzročati moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih, slabih nagnjenj, čustev: trpljenje človeka očiščuje / umetnost človeka notranje očiščuje

očiščujóč

-a -e:

očiščujoče trpljenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

očiščeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; očiščevánje; (-àt) (á ȗ) koga Trpljenje človeka ~uje |povzroča moralno sprostitev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

očiščeváti -újem nedov.

koga povzročati moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih, slabih nagnjenj, čustev

SINONIMI:

prečiščevati, knj.izroč. očiščati, ekspr. prenavljati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024

odjúga -e ž, pojm. (ȗ) spomladanska ~; poud. politična ~ |sprostitev političnega delovanja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

odpočíti se -počíjem se in odpočíti si -počíjem si dov., odpočìl se in odpočìl si (í ȋ)
s prekinitvijo kake dejavnosti sprostiti se, okrepiti se: ko se odpočijemo, odidemo; duševno in telesno se odpočiti; rada bi legla in se odpočila, zastar. odpočila / odpočiti se od dela, skrbi / v vaši družbi se vedno odpočijem / pozimi se rastline odpočijejo; zemlja se mora odpočiti

odpočíti si

s prekinitvijo kake dejavnosti doseči, povzročiti sprostitev, okrepitev česa:

odpočiti si noge

odpočiti si oči, odpočiti oči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

odpočívati se -am se in odpočívati si -am si nedov. (í)
s prekinitvijo kake dejavnosti sproščati se, krepiti se: posedli so na skale in se odpočivali; dve uri se je odpočival; odpočivati se med delom, pri delu; karavana se odpočiva, zastar. odpočiva v senci

odpočívati si

s prekinitvijo kake dejavnosti dosegati, povzročati sprostitev, okrepitev česa:

odpočivati si noge

/ malo si odpočivati oči, odpočivati oči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

odpočívati si -počívam si nedov.

kaj s prekinitvijo kake dejavnosti dosegati, povzročati sprostitev, okrepitev česa

SINONIMI:

knj.izroč. odpočivati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024

odreševálen -lna -o (ȃ) neobč. Resnica je ~a |prinaša sprostitev, mir|
odreševálnost -i ž, pojm. (ȃ) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

odrešujóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) poud. ~a resnica |ki prinaša sprostitev, mir|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

orgázem -zma m (ā)
vrhunec in sprostitev spolne zdraženosti: doživeti orgazem / spolni orgazem; pren., knjiž. doživeti filozofski orgazem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

orgázem -zma m (á) |vrhunec in sprostitev spolne vzdraženosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

orgāzem -zma m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

osnájžiti tudi osnážiti -im dov.
1. očistiti: Farizes ſzlejpi! oſznáj'zi prvle znotrejsnye pehára KŠ 1771, 77; pred pragom szi obütelo osznáj'si KOJ 1845, 25; zemlou oſznáj'zo KŠ 1754, 94; Tá pridôči je pervle svojo obütel od blata osnajžo BJ 1886, 23; one divojke i oſznájzile ſzo lampaſe ſzvoje KŠ 1771, 84; pren. Vöro ſzvojim 'sitkom dobro naj oſznáj'si SŠ 1796, 23
2. olepšati, okrasiti: Eto czérkev je dála od znoutra i zvüna osznáj'siti KOJ 1914, 153; Jezus! osznáj'zi me Zmodrousztyov KŠ 1754, 247; Nyive oſzná'zis k-nasoj dobroj vôli BRM 1823, 433
osnájžiti se -im se doseči moralno sprostitev: I rad bi ſze vtvojoj krvi Oſznaj'zo KŠ 1754, 256
osnájženi -a -o
1. očiščen, moralno sproščen: Dáj mi i poniznoszt, Tak bodem zadoszta Etak osznáj'zen ja KŠ 1754, 247; Szpráve vöre ſzádom da oſznáj'zen bom BKM 1789, 363
2. olepšan, okrašen: od czérkvi, ka je zlejpim kaményem i zdármi oſznáj'zena, ercsé KŠ 1771, 241; ſzvéto meſzto, liki zárocsniczo oſznáj'zeno mou'zi ſzvojemi KŠ 1771, 804; Ár je dobre 'sené, delo oſznáj'seno SIZ 1807, 34

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

ovulácija -e ž (á)
biol. sprostitev dozorelega jajčeca in njegova izločitev iz jajčnika: hormon, ki zavira ovulacijo; krvavitev brez ovulacije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

ovulácija -e ž, pojm. (á) |sprostitev dozorelega jajčeca|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

ovulácija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

párk -a m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

pešáčenje pešáčenja samostalnik srednjega spola [pešáčenje]

1.

premikanje brez prevoznega sredstva, s hojo

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑pešačiti

pešáčiti pešáčim nedovršni glagol [pešáčiti]

1.

premikati se brez prevoznega sredstva, s hojo

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑pešak

pívce -a s (ȋ) ekspr.
pivo: odpravil se je za točilni pult po še eno pivce; iti na pivce / pivce za živce pitje piva za sprostitev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

posébna rába -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

prečístiti -im dov. (í ȋ)
1. temeljito očistiti: enkrat na mesec mu je prečistila vso hišo
// odstraniti primesi: prečistiti olje, vodo / prečistiti zrak
2. knjiž. povzročiti, da postane kaj popolnoma jasno, izoblikovano: prečistiti besedilo, naziranje, pojme; predstavo bo treba še stilno prečistiti; njegove risbe so se z leti prečistile
3. knjiž. povzročiti popolno moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih nagnjenj, čustev: trpljenje ga je prečistilo; notranje se prečistiti
♦ voj. prečistiti teren uničiti ostanke nasprotnikovih enot

prečíščen

-a -o:

v trpljenju prečiščen človek

prečiščeni pojmi

prečiščeno seme

♦

pravn. prečiščeno besedilo zakona dokončna oblika prej večkrat spremenjenega ali dopolnjenega besedila zakona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

prečiščeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. odstranjevati primesi: prečiščevati porabljeno vodo, zrak
2. knjiž. povzročati, da postane kaj popolnoma jasno, izoblikovano: prečiščevati načela, pojme
3. knjiž. povzročati popolno moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih nagnjenj, čustev: trpljenje ga prečiščuje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

proizvódnja zdravíla -e -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

prostīti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

prostočásna smúčarka -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

prostočásni smúčar -ega -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

prostočásno smúčanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

rekreácija -e ž (á)
1. dejavnost, s katero se človek telesno, duševno sprosti in okrepi: kolesarjenje, planinarjenje je dobra rekreacija; naprave za rekreacijo / organizator rekreacije kdor se navadno poklicno ukvarja z organiziranjem rekreacije / sredstva za športno rekreacijo
// telesna, duševna sprostitev in okrepitev s kako dejavnostjo: namen te dejavnosti je rekreacija; zagotoviti rekreacijo starostnikov; to dela za rekreacijo in zabavo; rekreacija v naravi / duševna, telesna rekreacija
2. knjiž. ponovna ustvaritev: rekreacija pesnitve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

rekreácija -e ž, pojm. (á) ~ v naravi |telesna, duševna sprostitev, krepitev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

rekreatívna smúčarka -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

rekreatívni smúčar -ega -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

rekreatívno smúčanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

rekreȋrati se -am se nedov. in dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

relaksácija -e ž (á)
sprostitev: relaksacija mišic / duševna relaksacija
● knjiž. relaksacija zahtev omilitev, zmanjšanje
♦ fiz. relaksacija pojav, da telo z zakasnitvijo reagira na zunanji vpliv; psih. progresivna relaksacija postopno sistematično sproščanje mišic ob istočasnem duševnem sproščanju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

relaksácija -e ž, pojm. (á) ~ mišic sprostitev; neobč. ~ zahtev omilitev, zmanjšanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

sívka sívke samostalnik ženskega spola [síu̯ka]

1.

gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Lavandula; SINONIMI: manj formalno lavanda

1.1.

;

SINONIMI:

manj formalno lavanda

2.

žival sive barve, navadno krava

3.

užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: neformalno snežka, iz biologije zimska kolobarnica

4.

medonosna čebela s sivim in rjavim progastim zadkom, razširjena v delu Balkana in srednje Evrope; SINONIMI: kranjska sivka, iz čebelarstva kranjska čebela

STALNE ZVEZE: čopasta sivka, kranjska sivka, prava sivka
ETIMOLOGIJA: ↑siv

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

skŕb Frazemi s sestavino skŕb:
devêta skŕb, pŕva skŕb, zádnja skŕb

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Slovenska oblika besede »wellness« je »velnes«

Kako pravilno sloveniti besedo wellness?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

smúčarski špórt -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

spočíti se spočíjem se dov., spočìl se (í ȋ)
s prekinitvijo kake dejavnosti sprostiti se, okrepiti se: čez noč se je spočil; utrujen sem, moram se spočiti; telesno in duševno se spočiti / konji se morajo spočiti / spočiti se od dela, naporov / pozimi se rastline spočijejo; zemlja se spočije

spočíti si

s prekinitvijo kake dejavnosti doseči, povzročiti sprostitev, okrepitev česa:

spočiti si noge

spočiti si oči po dolgem branju

/ v gorah si človek spočije živce

●

knjiž. zelenje nam spočije trudne oči ob gledanju zelenja si spočijemo oči

spočít

-a -o:

spočit konj

biti spočit

spočiti so nadaljevali pot

spočita zemlja

♦

gastr. spočito testo testo, ki je napravljeno stalo določen čas

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

spočíti si spočíjem si dov.

kaj s prekinitvijo kake dejavnosti doseči, povzročiti sprostitev, okrepitev česa

SINONIMI:

odpočiti si

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024

sprostílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sprostitev: sprostilni gibi; sprostilne vaje / sprostilna narava igre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

sprostítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od sprostiti: sprostitev mišic; vaje za sprostitev / želeti si sprostitve; branje mu pomeni sprostitev / duševna in telesna sprostitev / sprostitev energije, toplote / sprostitev delovne sile
2. dejstvo, da je kaj sproščeno: sprostitve v maloobmejnem prometu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

sprostítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ mišic; ~ energije; števn. ~e v maloobmejnem prometu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

sprostítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sprostitev: poučevati različne sprostitvene tehnike; sprostitvena vaja / sprostitveni center

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

spróščanje sêrij zdravíla -a -- -- s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

standup -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

špȃs -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

špórtno smúčanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

tákšen -šna -o zaim. (á)
1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: takšen klobuk mi dajte, prosim; poglejte, takšen oblak lahko prinese točo; takšne rože, kot jih tu vidim, so mi všeč
// izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči pravkar doživlja, obravnava: potrpeti je treba, takšen pritisk ne more dolgo trajati; vidite, v takšnem trenutku ne morem ostati miren; res je, takšne suše že dolgo ni bilo
// pri navajanju izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči nato navede: predlagam takšen program: ogled mesta in okolice, obisk muzejev
2. izraža lastnost, značilnost česa, kar je znano iz predhodnega besedila, okoliščin: bil je ves vznemirjen, takšen ni mogel iti med ljudi; vrnil se je bolan in shujšan. Ko ga je zagledala takšnega, se je prestrašila / med delom je potrebna sprostitev. Za takšne namene imajo poseben prostor / prihajali so takšni in drugačni ljudje; to velja za takšne in podobne primere
// izraža lastnost, značilnost, kot jo določa odvisni stavek: izberi takšen dan, ko bodo vsi doma; ni takšen, da bi takoj odnehal; naročajo tudi takšno opremo, ki bi jo lahko izdelali sami
3. izraža enakost lastnosti z lastnostjo v prejšnjem stavku: bila je prijazna in takšna je tudi ostala; bila je vsa razburjena, takšne je še ni videl
// izraža
a) enakost lastnosti, značilnosti osebe, stvari s primerjanim; tak1: ima takšne oči kot brat; rad bi takšno torbo, kot jo imajo sošolci; takšna je kot sonce
b) skladnost lastnosti, značilnosti s tem, kar izraža odvisni stavek: mesto ni takšno, kakršno sem si predstavljal
4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža samostalnik; tak1: menda ni takšna napaka, če malo drugače misli; takšne nevihte že dolgo ni bilo / bila je takšna zima, da je drevje pokalo / kot vzklik: takšna smola, prepozni smo; takšna sreča, našel sem ga
// ekspr. izraža veliko mero pozitivnih lastnosti tega, kar izraža samostalnik: takšen igralec, vsaki vlogi je kos; takšne rože, pustite jih, naj rastejo; kdo bi ne pil takšnega vina
// ekspr. poudarja pomen besede, na katero se veže: tukaj je še takšen čist zrak; takšni črni oblaki se podijo po nebu
5. izraža zlasti negativno lastnost, značilnost, ki se noče natančneje imenovati; tak1: žito je dobro obrodilo, krompir je pa bolj takšen / ubogaj ga, ne bodi takšen
6. publ., v zvezi kot takšen poudarja osebo, stvar glede na njeno bistvo, izključujoč okoliščine: ni skrival odpora do parlamentarizma kot takšnega / bil je predsednik društva in kot takšen vabljen na razne prireditve zaradi svojega položaja, kot predsednik
● ekspr. tega ne bi smeli storiti, pa naj je bil razlog takšen ali drugačen kakršenkoli; ekspr. ni mu všeč ne v takšni ne v drugačni obliki sploh ne; ekspr. prinesli so mu takšno in drugačno pecivo različno; preg. kakršen oče, takšen sin; sam.:, pog. dobil je takšno okrog ušes, da se je opotekel tako klofuto; ekspr. takšne ji bom povedala, da bo pomnila zelo jo bom oštela, ozmerjala; evfem. zgražali so se, če je izustil kakšno takšno neprimerno, nespodobno besedo; ekspr. kaj takšnega pa še ne izraža ogorčenje, zgražanje; ekspr. nič takšnega se ni zgodilo nenavadnega, hudega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

tréning -a m (ẹ̑)
organizirano sistematično urjenje športnikov za tekmovanje v kaki športni disciplini: trening traja dve uri; na trening hodi dvakrat dnevno / najdaljši skok na treningu / organizirati individualni, skupinski trening; kondicijski trening; zimski trening; trening državne reprezentance / trening konj / športni trening
// treniranje: biti izčrpan od napornega treninga; poškodbe zaradi nepravilnega treninga; redni trening; večmesečni trening v smučarskih skokih
// urjenje, vadenje: trening astronavtov / trening lavinskih psov / duševni, intelektualni trening / trening pisave izboljševanje, spreminjanje počutja, samopodobe s spreminjanjem rokopisa
♦ psih. avtogeni trening psihoterapevtska metoda, ki temelji na sistematičnih vajah za duševno sprostitev; šport. suhi trening pripravljalna vadba za plavanje, smučanje, ki ne poteka v vodi, na snegu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

ùf in úf medm. (ȕ; ȗ)
1. izraža olajšanje, sprostitev po napetosti, naporu: uf, zdaj je konec; uf, uf, komaj sem prišel sem gor
2. izraža telesno ali duševno trpljenje: uf, kako me boli
3. izraža zoprnost, mraz: uf, kar tresem se od mraza
4. izraža nejevoljo: uf, kakšna si; kaj pa je? Že spet to, uf
5. izraža podkrepitev trditve: uf, kako je vroče; uf, popolnoma sem pozabil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Velika/mala začetnica izbirnih šolskih predmetov

Želela bi izvedeti, ali se imena izbirnih šolskih predmetov (npr.: sodobna priprava hrane, šport za sprostitev ...) pišejo z veliko ali malo začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

vêlnes in wellness -a [vêlnes] m (ȇ)
dejavnost, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje: zdravilišče ponuja velnes: kopanje v bazenih s termalno vodo, masaže, lepotilne kure; oprema, prostor za velnes
// center, ki s tako ponudbo človeku omogoča dobro počutje, center dobrega počutja: za sprostitev so šli v velnes s savnami in z vodno masažo; razvajanje v velnesu; v prid. rabi: velnes center; velnes program; velnes turizem; velnes ponudba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

vŕt -a m, mn. vrtôvi (ȓ ŕ)
1. manjše zemljišče, navadno blizu hiše, na katerem raste trava, drevje, se goji vrtnina, okrasne rastline: okrog hiše je vrt; urediti vrt; iti na vrt; delati na vrtu; lep, velik vrt; vaški vrtovi; uta na vrtu; kupiti hišo z vrtom / biološki vrt na katerem se prideluje brez uporabe kemičnih gnojil in kemičnih pripravkov za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevela; cvetlični, okrasni, zelenjavni vrt; sadni vrt sadovnjak
// ekspr. drevje, cvetje, ki raste na takem zemljišču: vrt je že ozelenel; cvetoč vrt
2. negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem, navadno za sprehode, oddih: gostje se sprehajajo po vrtu; grajski, samostanski vrt / bivalni vrt urejen za sprostitev, druženje; vatikanski vrtovi / vznes. božji vrt pokopališče; knjiž. edenski vrt raj, paradiž; star. javni vrt park; vznes. vrt miru pokopališče
// ekspr. območje posebnih naravnih lepot: Slovenija naj bi bila vrt Evrope / cvetje iz vrtov književnosti
3. posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega lokala: restavracija ima vrt; na vrtu ne strežemo / gostilniški vrt
4. s prilastkom zemljišče, na katerem se gojijo rastline, živali, zlasti za študijske in splošnoizobraževalne namene: botanični, pomološki vrt; šolski vrt; živalski vrt
● viseči vrtovi nekdaj terasasti vrtovi v kraljevem gradu v Babilonu
♦ vrtn. okenski vrt okno, prirejeno za gojitev rastlin; zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

vsèodrešujóč -a -e (ȅọ́; ȅọ̑ ȅọ́ ȅọ́) poud.: ~ nauk |ki vse reši, razreši|; ~a ljubezen |ki povzroča notranji mir, sprostitev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

zabáven -vna -o prid., zabávnejši (á ā)
1. ki povzroča duševno sprostitev, dobro razpoloženje: zabaven dogodek; zabavna zgodba / opera z zabavno vsebino / zabaven pripovedovalec; v družbi ni preveč zabaven
2. ki je namenjen duševni sprostitvi, ustvarjanju dobrega razpoloženja: zabavna radijska oddaja; zabavne prireditve; zabavna ilustrirana revija / zabavni ansambel; veliki zabavni orkester; zabavni tisk; kulturno-zabavni program; narodno-zabavna glasba zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo
3. nav. ekspr. umetniško, vsebinsko manj zahteven: zabavna literatura / resna in zabavna glasba

zabávno

prisl.:

zabavno se izražati

/ v povedni rabi na plesu je bilo zelo zabavno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

zabáven -vna -o prid.

ki povzroča duševno sprostitev, dobro razpoloženje

SINONIMI:

knj.izroč. kratkočasen

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024

zadovoljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega delati, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo: zadovoljevati nagone, potrebe; zadovoljevati želje po igri, plesu / zadovoljevati zahteve, publ. zahtevam izpolnjevati jih, ustrezati jim
2. delati, povzročati, da je kdo zadovoljen, ker to, kar izraža osebek, ustreza njegovim potrebam, željam, zahtevam: delo ga zadovoljuje; površen odgovor ne zadovoljuje pravega raziskovalca / publ.: poslano blago nas ne zadovoljuje s poslanim blagom nismo zadovoljni; učbenik zaradi številnih strokovnih napak ne zadovoljuje nima ustreznih kvalitet
3. povzročati, omogočati, da kdo doseže vrhunec in sprostitev spolne vzdraženosti: zadovoljevati svojega partnerja

zadovoljeváti se

z orodnikom

biti zadovoljen s čim slabšim, kot se želi, pričakuje:

zamudniki se bodo morali zadovoljevati s slabšimi sedeži

zadovoljujóč

-a -e:

nadaljevati delo, zadovoljujoč se z delnimi uspehi

zadovoljujoča domačnost

●

publ. izid meddržavnih razgovorov je zadovoljujoč zadovoljiv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

zadovoljíti -ím dov., zadovóljil (ī í)
1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega narediti, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo: zadovoljiti potrebo po gibanju, spanju; zadovoljiti želje / zadovoljiti svoj okus narediti po svojem okusu; zadovoljiti poželenje; zadovoljiti zahteve, publ. zahtevam izpolniti jih, ustrezati jim
2. narediti, povzročiti, da je kdo zadovoljen, ker to, kar izraža osebek, ustreza njegovim potrebam, željam, zahtevam: novi izdelek je zadovoljil odjemalce; ta barvna kombinacija zadovolji estetsko še tako zahtevnega opazovalca; odgovor ga ni zadovoljil; noben poklic ga ne bi mogel bolj zadovoljiti / publ. domače moštvo na današnji tekmi ni zadovoljilo ni igralo tako dobro, kot se je pričakovalo
3. povzročiti, omogočiti, da kdo doseže vrhunec in sprostitev spolne vzdraženosti: nobena ženska ga ni zadovoljila

zadovoljíti se

z orodnikom

biti zadovoljen s čim slabšim, kot se želi, pričakuje:

bil je v taki stiski, da bi se z vsem zadovoljil

zamudniki so se morali zadovoljiti s tem, kar je ostalo

zadovoljèn

-êna -o:

čustveno zadovoljen človek

zadovoljene potrebe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

zadovoljíti -ím dov.

1.

kaj z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega doseči, da kdo preneha čutiti, imeti določeno potrebo

SINONIMI:

publ. pokriti2, knj.izroč. potešiti, knj.izroč. zadostiti

2.

koga doseči, da je kdo zadovoljen, ker ima tisto, kar ustreza njegovim željam, potrebam, zahtevam

SINONIMI:

zastar. uzadovoljiti, knj.izroč. zadostiti

3.

koga povzročiti, omogočiti, da kdo doseže vrhunec in sprostitev spolne vzdraženosti

SINONIMI:

knj.izroč. potešiti

GLEJ ŠE SINONIM: izpolniti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024

zvóčna kopél -e -i ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.