cepetáti cepetám nedovršni glagol [cepetáti]

1. udarjati z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja
1.1. ekspresivno izražati močno občutje sploh, zlasti jezo, ihto, navdušenje

2. ekspresivno hoditi, premikati se, navadno negotovo, v zadregi

3. ekspresivno nemirno se prestopati, zlasti zaradi mraza

4. ekspresivno zaostajati glede na povprečno, pričakovano stopnjo česa

ETIMOLOGIJA: ↑cepet - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

čipôvje samostalnik srednjega spola

skupek čipov, zlasti kot del računalniške komponente ali elektronske naprave 

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

globočína -e ž (í) knjiž.
1. razsežnost v navpični smeri navzdol; globina: meriti globočino; globočina brezna, morja
// prostor, ki je nižje, globlje od okolja: sidro se je počasi spustilo v globočino; potopiti se v globočini; pren. nekje v globočini se je zavedal svoje krivde
2. razmeroma precej oddaljeni, srednji del česa: gozdne globočine
3. z rodilnikom visoka stopnja, intenzivnost čustvene prizadetosti: spoznati globočino materine ljubezni
4. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom, v zvezi globočina duše, srca izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: obžalovati iz globočine duše; iz globočine srca te prosim

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kolésje -a s (ẹ̑)
1. skupina med seboj funkcionalno povezanih koles: kolesje se vrti; kolesje ure; okrov kolesja; oglušujoč ropot kolesja / pogonsko kolesje; letalo je spustilo pristajalno kolesje; zobato kolesje / vse kolesje se je pokvarilo vsa kolesa / ekspr., z oslabljenim pomenom kolesje bojnega stroja se je začelo vrteti hitreje
2. publ., s prilastkom sistem, način (delovanja): spoznavati kolesje obveščevalne službe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kosítrn -a -o prid. (ī)
ki je iz kositra: kositrn vrč; kositrna posoda / kositrna barva / ekspr. nad mesto se je spustilo kositrno nebo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

spustíti -ím dov., spústil (ī í)
1. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti svetilko nad mizo / spustiti dvižni most, zapornice; spustiti sidro; rolete, zavese še malo spusti / spustiti dvignjeno roko
// narediti, da pride kaj z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti otroka na tla; žerjav je spustil tovor na ladjo
// narediti, da pride kaj na določeno (nižje) mesto sploh: letala so spustila bombe; spustiti kovanec v avtomat; spustiti krsto v grob; jamar se je spustil v jamo
2. narediti, da kaj kam pride: spustiti vodo na mlinsko kolo; spustiti mrzel zrak v sobo
// narediti, da se kaj začne premikati po čem: spustiti čoln po vodi, hlod po drči / otroci so spustili zmaja / spustiti ladjo v vodo
3. narediti, da kdo lahko kam pride, gre: spustiti koga skozi vrata; ni ga spustil v hišo; stopil je s poti in ga spustil mimo; spustiti naprej, noter / spustiti tekmovalca na start
4. spraviti z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: spustiti cene; dohodki so se zelo spustili / temperatura zraka se je spustila pod ničlo; pog. živo srebro se je globoko spustilo
● zastar. gospodar ga ni spustil v mesto pustil; ekspr. spustiti bunker v zrak razstreliti ga; ekspr. spustil je svoje kosti na klop sedel je; pog. spustiti krilo, obleko podaljšati krilo, obleko tako, da se odstrani rob; ekspr. spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; publ. spustiti tovarno v obratovanje, pogon narediti, da začne obratovati, delati; spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja; ekspr. spustiti koga z vajeti ne imeti ga več popolnoma v oblasti; pog. spustiti koga skozi dopustiti, da kdo opravi izpit, izdela razred, čeprav ne obvlada snovi; ekspr. vsak dan spusti dvajset cigaret v zrak pokadi; ekspr. pri ceni mu je malo spustil znižal je ceno
♦ vet. spustiti samca (k samici) povzročiti, narediti, da samec oplodi samico

spustíti se 
1. premakniti se z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti se na tla / spustiti se pod vodno gladino; pren. spustiti se na trdna tla resničnosti
// premakniti se navzdol: letalo se je hitro spustilo; helikopter se je spustil prenizko; spustiti se na tisoč petsto metrov nadmorske višine; alpinisti se vsak dan spustijo za petsto metrov
// premikajoč se po zraku priti na določeno (nižje) mesto: race se proti večeru spustijo na jezero; v vinograd se je spustila jata škorcev / zaradi megle se letalo ni moglo spustiti pristati
2. začeti se premikati navzdol: spustiti se s padalom; spustiti se po klancu, strmini
3. spremeniti položaj v smeri navzdol: za ovinkom se proga spusti / cesta se v ostrih zavojih spusti v dolino / pobočje se strmo spusti je strmo
4. pojaviti se, nastopiti na površini: na dolino se je spustila megla / knjiž. sence so se že spustile
// knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: nenadoma se je spustil mrak; na zemljo se je spustila noč znočilo se je
5. ekspr., v zvezi z v narediti, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: spustiti se v nevarnost, tveganje / spustiti se v ljubezensko avanturo
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: konj se je spustil v dir, tek; spustiti se v beg zbežati; spustiti se v boj začeti se bojevati / spustiti se v jok, klepet / spustiti se v politiko začeti politično delovati
● ekspr. sonce se je spustilo za goro je zašlo; ekspr. spustiti se na kolena poklekniti; star. spustiti se na dolgo, nevarno pot oditi, odpraviti se; ekspr. dostojanstveno se je spustil na stol, v naslanjač je sedel; ekspr. žal mu je, da se je spustil v to zadevo da se je je lotil; evfem. spustila se je s prvim moškim, ki ji je bil všeč imela je spolni odnos, spolne odnose z njim; ekspr. predaleč se je spustil, da bi se sedaj lahko umaknil preveč je naredil, žrtvoval za stvar

spustívši zastar.:
stopil je s poti, spustivši žensko naprej

spuščèn -êna -o:
most je že spuščen; spuščen zastor; zapornice niso spuščene; spuščeno sidro; 

prim. izpustiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

spustíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024

spustíti se Frazemi s sestavino spustíti se:
žívo srebró se je spustílo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

srebró Frazemi s sestavino srebró:
bíti kàkor žívo srebró, bíti žívo srebró, kàkor žívo srebró, kot žívo srebró, žívo srebró je pádlo, žívo srebró se je dvígnilo, žívo srebró se je povzpélo, žívo srebró se je spustílo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

žív Frazemi s sestavino žív:
báti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága, báti se kóga/čésa kot vrága, báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága, bíti kàkor žívo srebró, bíti [šè] v žívem spomínu, bíti žív in zdràv, kàkor žívo srebró, kot žíva legénda, kot [žívi] vrág, kot žívo srebró, ne báti se žívega vrága, ostáti [šè] v žívem spomínu, ostáti žív in zdràv, pazíti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, [vsè] svôje žíve dní, žív in zdràv, žív kŕst, žíva dúša, žíva enciklopedíja, žíva legénda, žíve hráste postávljati, žíve hráste stáviti, žívi hrást postáviti, žívi hrást stáviti, žívi vrág, žívo srebró se je dvígnilo, žívo srebró je pádlo, žívo srebró se je povzpélo, žívo srebró se je spustílo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.