blúza -e ž (ȗ)
1. žensko oblačilo za h krilu, navadno iz tanjšega blaga: najraje nosi krilo in bluzo; bela, svilena bluza / srajčna bluza krojena kot moška srajca; zaprta bluza z majhnim izrezom
2. suknjič pri uniformi: zimska bluza; vojaška, železničarska bluza / modre delavske bluze

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

manšéta manšéte samostalnik ženskega spola [manšéta]

1. spodnji del rokava z gumbi, navadno pri srajci, bluzi
1.1. stisnjen del oblačila ali modni dodatek, navadno v obliki traku

2. kar kaj tesno obdaja, ovija, navadno za oporo, zaščito pred zunanjimi vplivi

3. del naprave za merjenje krvnega tlaka, ki se ovije okrog nadlahti

4. skupina mišic in njihovih kit v ramenskem sklepu, ki nadlahtnico povezuje z lopatico; SINONIMI: iz anatomije rotatorna manšeta

STALNE ZVEZE: rotatorna manšeta
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Manschette iz frc. manchette, iz manche ‛rokav’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

obléka -e ž (ẹ̑)
1. izdelek ali skupek izdelkov iz blaga, usnja, ki pokriva telo: sešiti obleko; sleči obleko; arabska, baročna obleka; svilena, volnena obleka / delovna, kopalna, športna obleka; dvodelna obleka; poletna, zimska obleka; potapljaška, vesoljska obleka; obleka za doma; obleke po meri narejene za določeno osebo
2. oblačilo, ki pokriva zgornji in spodnji del telesa
a) moškega: pomeril je več oblek, preden je eno kupil / moška obleka
b) ženske: šivilja ji dela, šiva novo obleko; obleka in kostim / dolga večerna obleka ki sega (skoraj) do tal; plesna obleka; srajčna obleka / ženska obleka
3. ed. oblačila, ki se nosijo navadno nad spodnjim perilom: tu prodajajo obleko, tam pa spodnje perilo / omara za obleko
4. ekspr., s prilastkom zunanja podoba, videz: časopis je dobil novo obleko; odeti etiko v religiozno obleko
● ekspr. obleka kar visi na njem je zelo suh; ekspr. kos ima lepo črno obleko perje; ekspr. po dveh letih je spet oblekel civilno obleko postal civilist; ekspr. metati obleko nase, s sebe hitro se oblačiti, slačiti; ekspr. skočiti v obleko hitro se obleči; šalj. bila je v Evini obleki naga, gola; knjiž. slovenski duh v latinski obleki izražen v latinskem jeziku; obleka naredi človeka kdor se lepo, izbrano oblači, dobi večji ugled, naredi boljši vtis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

srájčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na srajco: srajčni rokav / srajčna bluza, obleka bluza, obleka, krojena kot moška srajca
♦ obl. srajčni ovratnik manjši oglat ovratnik iz dveh delov; obrt. srajčni kroj kroj iz skupaj krojenega zgornjega in spodnjega dela in s srajčnim ovratnikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.