ênostárševski -a -o prid. (ē-á) ki se nanaša na družino, ki ima samo enega od staršev: enostarševska družina; Raziskali so le enostarševska gospodinjstva, saj je v številnih revnih družinah oče odsoten E iz èn stárš
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stárš -a m, člov. (á) eden od staršev: dober starš; Starš je tisti, h komur se zatečem, ko se mi kaj zalomi E (↑)stárši
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stárši -ev m mn., dv. tudi stárša, ed. stil. stárš (á ā) - 1. mn. tudi dv. moški in ženska v odnosu do svojega otroka: starši imajo najmlajšega otroka najrajši; žena je ohranila priimek po starših; med vojno je izgubil oba starša; očetovi starši; ostareli, popustljivi starši; otrok brez staršev; pogovor s starši; zanj skrbijo kot pravi starši požrtvovalno
// adoptivni starši
// (živalski) samec in samica, ki imata mladiča: starša sta ves dan prinašala hrano mladičem; pes ima dobre lastnosti svojih staršev - 2. moški in ženske, ki imajo otroka, otroke: starši morajo skrbeti za otroke; na sestanek je prišlo veliko staršev; predavanje za starše
- 3. v zvezi stari starši starši očeta ali matere: njegovi stari starši so že umrli; obiskovati stare starše
- 4. biol. moški in ženski osebek začetne generacije pri križanju: vzgojiti križance s pozitivnimi lastnostmi staršev
● žarg. biti dober starš mati, oče; krušni starši očim in mačeha; rednika, hranitelja; prvi starši po bibliji Adam in Eva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.