A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.
abecẹ̑da -e ž
absolvȋrati -am dov. in nedov.
ȃdamovo jȃbolko -ega -a s
adȗt -a m
áfna -e ž
agȃva -e ž
ȃjda -e ž
ȁko vez.
akọ̑rd2 -a m
alabāster -tra m
ȃlbatros -a m
ȁli vez. lat.‛aut, vel, sive, seu’, člen. ‛a’ in prisl. lat.‛valde’
ambasȃda -e ž
ambulȃnta -e ž
ȁmpak vez.
angọ̑ra neskl. prid.
antẹ̑na -e ž
antȋka -e ž
ápno -a s
artíkel -kla m
ȃs1 -a m
atẹ̑st -a m
ātlas1 -a m
bȃc -a m
bajȅ člen.
bakalȃr -ja m
baldahȋn -a m
balọ̑n -a m
bȃn -a m
bȃnda -e ž
bandȋt -a m
bȃnka -e ž
barȃka -e ž
baržȗn -a m
bȃsen -sni ž
bavbāv -a m
bávtara -e ž
belẹ́žiti -ẹ̑žim nedov.
bencȋn -a m
bẹ̑rgla -e ž
bernardȋnec -nca m
besẹ̑da -e ž
betẹ́žen -žna prid.
bezgȃvka -e ž
bezníca -e ž
bežáti -ím nedov.
bȋčje -a s
bȋlka -e ž
bȋnkošti -i ž mn.
bȋvol -a m
blagọ̑ -ȃ s
blázen -zna prid.
blẹ̑d blẹ́da prid.
blésti blédem nedov.
bljúvati -am in bljújem nedov.,
bȍb1 bóba m
bọ́ber1 -bra m
bobotáti -ȃm in -ọ́čem nedov.
bọ̑jda člen.
bọ̑mba -e ž
bordẹ̑l -a m
bọ̑žati -am nedov.,
brámor -ja m
brȃn branȋ ž
bránjevec -vca m
brȁt bráta m
bratránec -nca m
-brẹ́kniti -brẹ̑knem samo v sestavi
bréme bremẹ́na s
brẹ̑skev -kve ž
brez predl. z rod.
bȓglez -a m
bŕhek -hka prid.,
brȋga -e ž
brigȃda -e ž
brȋht -a m
brlẹ́ti -ím nedov.
brljȁv -áva prid.
brodolȍm -óma m
brūhati brȗham nedov.
brūno -a s
brȗto prisl.
bŕzda -e ž
bȓž1 prisl.
bučáti -ím nedov.
búliti -im nedov.
bȗrka1 -e ž
bȗrkati -am nedov.
bútara -e ž
būtati bȗtam nedov.
butȋk -a m
buzaránt -a m
C 1. V slovenskem fonemu c se ohranja pslovan. *c, ki je nastal iz star. *k (glej k) (a) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯), npr. cẹ́sta ali (b) po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno, če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. óvca. (c) V skupini cv je lahko nastal iz pslovan. *kv neposredno pred pslovan. *ě, *i ali *ь, npr. cvẹ̑t. 2. V ljudskih izposojenkah ustreza srvnem., nem. in it. z, madž. c, npr. cȋlj, cukẹ̑ta, cȗla. 3. V imitativnih besedah se pojavlja zlasti pri posnemanju visokih naravnih glasov, npr. cvrčáti.
cáker m neskl.,
cȃndra1 -e ž
cẹ̑geljc -a m
cẹ̑h -a m
cȅnt cénta m
cẹ́rkev -kve ž
cẹ́sta -e ž
cȋfra -e ž
cȋkla -e ž
cīmet -a m
cirkulȋrati -am nedov.
citrọ̑na -e ž
cíza -e ž
cmẹ́riti se cmẹ̑rim se nedov.
cmokáti -ȃm nedov.
cȍf cófa m
cȍkinpȍk prisl.
cŕkniti cȓknem dov.
cȗfati -am nedov.
cvičáti -ím nedov.
cvȋček -čka m
cvíliti -im nedov.
čȃr -a m
čȃrdaš -a m
čȃst častȋ ž
čebẹ̑la -e ž
čebljáti -ȃm nedov.
čebúla -e ž
čečkáti -ȃm nedov.
čẹ̑k -a m
čekȁn -ána m
čemẹ́ren -rna prid.
čemū prisl.
čepẹ́ti -ím nedov.
češmȋn -a m
čẹ̑šnja -e ž
čẹ̑šplja -e ž
češúlja -e ž
čẹ́ta -e ž
čẹ̑velj -vlja m
čez predl. s tož.
čežāna -e ž
čigáv -a zaim.
čīl číla prid.
čȋn2 -a m
čȋr -a m
čȋrečāre -ār ž mn.
člȃn -a m
člẹ̑n -a m,
čmŕlj -a m
čofotáti -ȃm nedov.
čokolȃda -e ž
čọ̑ln -a m
črẹ́da -e ž
črevọ̑ -ẹ̑sa s
čŕka -e ž
čȓm -a m
čr̄pati1 -am nedov.
čtívo -a s
čūk -a m
čȗstvo -a s
čútara -e ž
čutīti čútim nedov.
da1 vez.
dȁc dáca m
dahnīti dáhnem dov.
dajáti1 dájem nedov.
dáleč prisl.
damȃst -a m
dáti dám dov.
dáviti dȃvim nedov., star. dávim
dẹ̑dič -a m
dẹ́kla -e ž
desẹ̑t štev.
dẹ́sni -a prid.
destilȋrati -am nedov. in dov.
dẹ́telja -e ž
dẹ́ti dẹ́nem dov.
devẹ̑t štev.
devíca -e ž
dežéla -e ž
díhati dȋham in díšem nedov.
dihūr -ja m
dīmlje dȋmelj ž mn.
diskọ̑nt -a m
dispanzȇr -ja m
dispẹ̑čer -ja m
dȋvan -a m
dizȃjn -a m
dlȃn1 dlanȋ ž
dlẹ̑sen -sni ž
dobīti -ím dov.
dobrȃva -e ž
dobrodóšel -šla prid.
dọ́ga1 -e ž
dohọ̑dek -dka m
dọ́jem -jma m
dojīti -ím nedov.
dól1 prisl.
domȃla člen.
dọ̑mino -a m
domnẹ́vati -am nedov.
dọ́plar -ja m
dosihmȃl prisl.
doslẹ̑j prisl.
dostọ́jen -jna prid.
dovȍlj prisl.
drága -e ž
dragọ̑nec -nca m
drȃp neskl. prid.
dražīti drážim nedov.
drčáti -ím nedov.
drẹ̄gati drẹ̑gam nedov.
drẹ́njati se -am se nedov.
drẹ̑vi prisl.
dŕgniti dȓgnem nedov.
drȋska -e ž
dr̄n1 -a m
dȓnec -nca m
drọ̑mlja -e ž
drožȋ -ī ž mn.
drȗštvo -a s
dŕva dŕv s mn.,
drvẹ́ti -ím nedov.
dŕzen -zna prid.
držȃva -e ž
dublẹ̑ta -e ž
dūcat -a m
dȗo -a m
dūri -i ž
dvȃjset štev.
dvọ̑m -a m,
džȋns -a m
džȗngla -e ž
ebenovína -e ž
edȋn -a prid.
ekrȃn -a m
eksplozȋja -e ž
etȃža -e ž
etuȋ -ja m
eventuȃlen -lna prid.
fafljáti -ȃm nedov.
fájmošter -tra m
fakȋn -a m
falīti -ím dov.
falọ̑t -a m
fȃsati -am nedov.
fẹ̄htati -am nedov.
fȋn -a prid.
flájšter -tra m
flambȋrati -am dov. in nedov.
fláncat -a m
flancáti1 -ȃm nedov.
flankȋrati1 -am nedov.
flọ̑sar -ja m
fọ̑lk -a m
fọ̑rma -e ž
fotẹ̑lj -a m
fovšȋja -e ž
frájer1 -ja m
fráta -e ž
frȃtati -am dov.
frfráti -ȃm nedov.
frȋs -a m
frȍc fróca m
frtálja -e ž
fȗcati se -am se nedov.
fȕj medm.,
fȗkati -am nedov.
fȗks -a m
fužīna -e ž
ga nepoudarjeni rod., tož. zaimka ȍn
gábiti se gȃbim se nedov.
gáčiti gȃčim nedov.
gȃjba -e ž
galȗn -a m
gamȃša -e ž
ganīti gánem dov.
garȃža -e ž
gȃrbati -am nedov.
gárn -a m
garnẹ̑la -e ž
garnizȋja -e ž
gȃte gȃt ž mn.
gȃvge gȃvg ž mn.
gávter -tra m
generȃlen -lna prid.
generȃlka -e ž
gerontologȋja -e ž
gigānt -a m
gīzda -e ž
glágol -a m
glȋh1 neskl. prid.
gmȃjna -e ž
gnáti žénem nedov.
gofljáti -ȃm nedov.
golčáti -ím nedov.
gọ́ltati1 -am nedov.
góri prisl.
gọ́sti gọ́dem nedov.
gȍzd gózda m,
granȃtno jȃbolko -ega -a s
granȋt -a m
grẹ́delj -dlja m
grẹ́h -a m
grẹ́m sed. glagola īti
grȉl gríla m
grimȃsa -e ž
grísti -zem nedov.
gríva -e ž
gr̄kati gȓkam nedov.
grọ̑blja -e ž
grȍš gróša m
grúča -e ž
grȗdi -i ž mn.
grúntati -am nedov.
gūgati -am in -ljem nedov.
gȗmb -a m
gȗsar -ja m
gvíšen -īšna prid.
hábiti hȃbim nedov.
hȃjka -e ž
halabȗka1 -e ž
halọ́ga -e ž
hángar -ja m
hȃsek -ska m
hȃvba -e ž
helebȃrda -e ž
híba -e ž
hȋmna -e ž
hinȃvec -vca m
hȋp -a m
híša -e ž
hláče hlȃč ž mn.
hlȃp -a m
hlȃpec -pca m
hlastáti -ȃm nedov.
hlepẹ́ti -ím nedov.
hlíniti hlȋnim nedov.
hlīpati -am nedov.
họ́ja1 -e ž
họ̑kus pọ̑kus medm.
họ̄lm1 -a m
homotáti -ȃm nedov.
hrána -e ž
hrápav -a prid.
hȓček -čka m
hreščáti -ím nedov.
hŕga -e ž
hrópsti -em nedov.
hŕšiti se hr̄šim se nedov.
hrupẹ́ti -ím nedov.
hudíč -a m
hȗjskati -am nedov.
húliti se hūlim se nedov.
humọ̑r -ja m
húpa -e ž
huzār -ja m
hvọ̑šč -a m
I 1. V slovenskem fonemu i (a) se ohranja pslovan. *i (iz ide. *ī, *iH, *ei̯ pred soglasnikom ali iz izglasnega *-ē̃), npr. čȋr, hčȋ. (b) Nastal je iz pslovan. *y (iz ide. *ū ali *uH pred soglasnikom ali iz izglasnega *-ō̃), npr. sȋn. (c) V vzglasju je lahko nastal tudi iz pslovan. *jь-, npr. imẹ̑, v izglasju pa iz pslovan. *-ьjь ali *-ъjь, npr. v določni obliki prid. vẹ̑liki. 2. V izposojenkah ustreza tujejezičnemu i, npr. cȋlj, čīčerka, v star. tudi rom. ẹ̄ in ọ̄, npr. míza, kríž. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah služi za posnemanje visokih glasov, npr. hihitáti se, in za označevanje česa majhnega, npr. mȋcken.
igọ̑ ižẹ̑sa s
imenīten -tna prid.
imẹ́ti imȃm nedov.
in vez.
ināko prisl.
inozẹ̑mec -mca m
integrȋrati -am nedov. in dov.
interesȃnten -tna prid.
intervjȗ -ja m
inženír -ja m
istovẹ́ten -tna prid.
ivẹ̑r1 -i ž
ȋzba -e ž
izdȃtek -tka m
izdáten -ātna prid.
izjẹ̑ma -e ž
izkȗšnja -e ž
izmẹ̑na -e ž
izobráziti -ȃzim dov.
izpȋt -a m
izplȅn -ẹ́na m,
izpuščȃj -a m
ȋzven predl. z rod.
ȋžop -a m
jāblana -e ž
jȃd -a m
jȃdrn -a prid.
jȃkna -e ž
jámbor -a m
jánež -a m
jārec -rca m
játa -e ž
je1 3. oseba ed. glagola bíti
jȇbati -am nedov.
jéklo -a s
jẹ̄njati -am dov.
jẹ́nštrle -a m
jẹ́rbas -a m
jérmen jermẹ́na m
jẹ́ti1 jámem dov.
jẹ̑z -a in jezȗ m
jezuȋt -a m
jẹ́ža1 -e ž
jọ̑dlati -am nedov.
jọ́pa -e ž
jubilẹ̄j -a m
junák -a m
jútro1 -a s
kabarẹ̑t -a m
kabinẹ̑t -a m
kabriolẹ̑t -a m
kȃfra -e ž
-kaj poudarjalna členica,
kájzer -ja m
kakadȗ -ja m
kakȃv -a m
kākšen -šna zaim.,
kȃktus -a m
kalīna -e ž
kām prisl.
kamiọ̑n -a m
kȃmp -a m
kamuflȋrati -am nedov. in dov.
kanȃrček -čka m
káncler -ja m
kandȋrati -am nedov. in dov.
kȃnibal -a m
kániti2 kānim nedov.
kantọ̑n -a m
kȃp1 kapȋ ž
kȃp2 -a m
kāpelj -na m
kapitȃn -a m
kapitẹ̑l -a m
kȃplar -ja m
kȃpnik -a m
kaporȃl -a m
kaprȋca -e ž
kapȗca -e ž
kapȗt povdk.
karabȋnka -e ž
karatẹ̑ -ja m
karavȃna -e ž
karmeličȁn -ána m
karnevȃl -a m
karnȋsa -e ž
kárželj -žlja in -na m
kasȃrna -e ž
kásen -sna prid.
kastrọ̑la -e ž
kášča -e ž
kašȋrati -am nedov. in dov.
kȃvčuk -a m
kavȇrna -e ž
kȃvka -e ž
kȃzen1 -zni ž
kẹ́mbelj -blja m
kẹ́tna -e ž
kẹ́vder -dra m
ki1 zaim. in vez.
kȋj -a m
kȋkla -e ž
kȋmati -am nedov.
kímavec -vca m
kȋp -a m
kȋsati1 -am nedov.
kȋt1 -a m
kitȃra -e ž
kjẹ̄ prisl.
kjẹ̑r vez.
-klȃdati -am samo v sestavi
kládivo -a s
klafáti -ȃm nedov.
klafẹ̑ta -e ž
klája -e ž
klamáti -ȃm nedov.
klapáti2 -ȃm nedov.
kláti kọ́ljem nedov.
klẹ̄cati -am nedov.
klẹ̑č klečȋ ž
klẹ̑j -a m
klẹ̑k -a m
klẹ̑kljati -am nedov.
klȅšč klẹ́šča m
klẹ̑t kletȋ ž
klẹ́ti kọ́lnem nedov.
klẹ̑tka -e ž
kliȅnt -énta m
klína -e ž
klistír -ja m
kljȗb predl. z daj.
kljúč -a m
kljúčiti -ȗčim nedov.
kljúse -ta s
kljuváti kljúvam in kljújem nedov.
klȍp1 klópa m
kmȃlu prisl.
knȁp knápa m
ko vez.
kobacáti -ȃm nedov.
kọ̑branka1 -e ž
kočemȃjka -e ž
kọ̑da2 -e ž
kọ̑deks -a m
kọ́der1 -dra m
kokodȃk medm.,
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 1690 zadetkov.