abscizíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
abscizínska kislína -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík] 1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu
ETIMOLOGIJA: ↑barrique
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
barrique glej barík
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ceramíd ceramída samostalnik moškega spola [ceramít ceramída] navadno v množini, iz biologije, iz kemije voskasta lipidna molekula, ki sestavlja celične membrane in vpliva na staranje celic
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ceramide, nem. Ceramid, iz lat. cēra ‛vosek’ + ↑amid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
citokinín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
demográfsko ogróženo obmóčje -- -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Dva pomena pridevnika stanja in dve obliki: »zoren« ali »zorjen«Glede na zbiranje podatkov bi rekel, da je zorenje ustrezen in edini pravilen termin za sam proces.
Npr.: zorenje vina, zorenje sira, zorenje mesnin, zorenje salam.
Po tej analogiji bi bili izdelki: zoreno vino, zoreni siri, zorene salame.
Ker pa sem na vašem portalu dobil tudi drugo pojasnilo, da obstaja zorjeno vino, se sedaj sprašujem, če je pa morda končni izdelek vendarle zorjen in ne zoren.
Npr.: zorjeno vino, zorjeni siri, zorjene klobase.
Ali sem že kar zgoraj prišel do pravih zaključkov, da obstaja proces zorenja in da so izdelki, ki so šli skozi ta proces, zorjeni?
Bi mi znali na kratko pojasniti pravilno rabo termina zorjen in zoren?
zorênje -a s (é)
glagolnik od zoreti: zorenje grozdja; čas zorenja / zorenje uskladiščenega sadja / zorenje mesa, sira, vina / biološko, čustveno, duševno, spolno zorenje mladostnika; zorenje osebnosti / leta režiserjevega zorenja
barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík]
1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus
1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu
2. kot pridevnik ki je v zvezi z barikom 1., 1.1.
ETIMOLOGIJA: ↑barrique
Celotno geslo eSSKJ Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
barrique glej barík
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
etilén -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
gerontologíja -e ž (ȋ) veda, ki z biološkega in sociološkega vidika raziskuje staranje: razvoj gerontologije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
invalídnost invalídnosti samostalnik ženskega spola [invalídnost] 1. stanje, ko ima kdo dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
2. ekspresivno lastnost koga, da je manj sposoben, nesposoben za kaj
STALNE ZVEZE: delovna invalidnost, nadomestilo za invalidnost ETIMOLOGIJA: ↑invaliden
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
jasmonát -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
jasmónska kislína -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
nadléga -e ž (ẹ̑) 1. navadno v zvezi delati nadlego, biti v nadlego, za nadlego s prisotnostjo, z zahtevami povzročati, da kdo ne more opravljati svojih nalog ali da jih opravlja težje, počasneje: dela jim nadlego;
ne bo jim v nadlego;
ekspr. samo za nadlego je pri hiši / pooseb., slabš. že spet je tu ta nadlega
● to delo ji je v nadlego ga ne opravlja rada; starost mu je v nadlego staranje mu povzroča neprijetnosti, težave; ekspr. danes je sam sebi v nadlego je slabe volje, nerazpoložen2. star. neprijetnost, težava: orožniki so jim delali hude nadlege / brez nadlege so prišli mimo straž
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
NečuječnostPri pisanju članka o čuječnosti , ki označuje zavestno usmerjanje pozornosti na zunanje in notranje dogodke brez presojanja (ang. mindfulness ), se soočam s težavo, ko želim prevesti besedi mindless in mindlessness . V slovenščini zaenkrat še ni poenotenega prevoda. Sprašujem, ali bi bilo ustrezno uporabiti besedo brezglavost , morda nečuječnost , nepozornost ipd.?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
prebiválstvo -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
prebiválstvo -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
prezgóden -dna -o prid. (ọ̄) preveč zgoden: danes si prezgoden;
prezgodni ste za gledališče / ekspr. prezgodni potniki so postajali po peronu potniki, ki so bili prezgodni / prezgodna smrt; prezgodno staranje; prezgodno upanje, veselje / prezgoden odhod vlaka; prezgodna plima
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
radikál -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
salicílna kislína -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
sámoizolíranost samostalnik ženskega spola1. stanje izoliranosti, ločenosti od drugih, zaprtosti pred drugimi, navadno po lastni želji
2. stanje, ko se kdo izolira, omejuje nenujne fizične stike z drugimi z namenom preprečevanja širjenja okužbe, navadno po lastni odločitvi
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
senescénca -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
senolítik samostalnik moškega spolaiz farmacije sredstvo, učinkovina, ki zavira, upočasnjuje telesne procese, ki prispevajo k staranju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. senolytic, iz sen(escence) ‛staranje’ + izpeljanke iz gr. lýsis ‛rahljanje, razgradnja’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
stáranje -a s (ȃ) glagolnik od starati: doba staranja;
medicinska vprašanja staranja in starosti / staranje vina
♦ metal. naravno staranje pojav, da postane zlitina trša, če dalj časa stoji pri normalni temperaturi; umetno staranje pojav, da postane zlitina trša, če se nekaj časa zmerno segreva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
stȃranje, n. das Altern; s. meseca, das Abnehmen des Mondes, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
stàranje -a s 1. staranje: Od sztaranya rosznati obráz szam szi zbriszao AIP 1876, br. 1, 7 2. skrb: Sztaranye nad ogrizávczi TA 1848, 45; Da nede ni sztaranya vu nasi viliczaj TA 1848, 117; Zrok nájdes na sztaranye KAJ 1848, 37; Szlisaj, Goszpodne, glász moj vu sztaranyi mojem TA 1848, 49
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
stáranje -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
stárati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; stáranje (ȃ) koga/kaj Skrbi ga ~ajo; kmet. ~ vinostárati se -am se (ȃ) Vsi se ~amo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
teloméra -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
uméten -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. narejen, nastal kot rezultat človekovega dela, ne narave same: umetni dež, led, sneg;
umetni potresi;
umetna svetloba;
umetna snov;
rože niso prave, ampak umetne;
naravna in umetna vlakna;
to jezero je umetno / umetni diamant; umetni satelit; umetna hrana hranilna raztopina, ki se daje bolniku naravnost v kri; umetna masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul; umetna oploditev oploditev z vnašanjem semena v rodila brez spolnega dejanja; umetne pijače pijače z dodatkom umetnih snovi, ki jim dajejo okus, barvo ali vonj; umetna radioaktivnost; umetna smola smoli podobna umetna snov; umetna svila; umetno drsališče drsališče z umetno vzdrževanim ledom; umetno gnojilo; umetno usnje / umetno življenje življenje, ustvarjeno s pomočjo tehnoloških metod// narejen tako, da je po videzu, funkciji podoben pravemu, naravnemu: umetni lasje; umetna noga; umetno oko; umetno zobovje 2. nanašajoč se na umetniško, estetsko oblikovanje uporabnih predmetov: umetni kovač, mizar / umetna obrt 3. katerega oblika in vsebina sta izraz zavestnega umetniškega hotenja določenega avtorja: umetne in ljudske pesmi;
umetne pripovedke;
Andersenove pravljice so umetne // ki ustvarja taka dela: umetni in ljudski pesniki 4. star. zahtevno, zapleteno oblikovan: pesem je zelo umetna, vendar bralca ne prevzame;
preprost in umeten 5. ekspr. nepristen, narejen: umeten smehljaj;
umetna skromnost;
vse je bilo umetno, navidezno / umetno življenje 6. ki nima stvarne podlage: taki problemi so umetni;
razlaga temelji na zelo umetnih povezavah / umetno podpihovanje sovraštva 7. zastar. izurjen, spreten: biti umeten v vsaki reči / poklicati umetnega zdravnika izvedenega, šolanega zdravnika8. v zvezi umetno sonce svetilka z živosrebrovo žarnico iz kremenovega stekla, ki prepušča ultravijolične žarke, elektr. kremenova svetilka:
● star. prireditev z umetnim ognjem z ognjemetom
♦ aer. umetni horizont priprava, ki kaže lego letala glede na vodoravno ravnino; agr. umetna koklja priprava za umetno ogrevanje piščancev; biol. umetni izbor odbiranje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki najbolj ustrezajo rejčevim željam, potrebam; elektr. umetna inteligenca sposobnost stroja, računalnika, da rešuje umske probleme; jezikosl. umetni jezik načrtno sestavljen jezik, namenjen zlasti za mednarodno sporazumevanje; sistem znakov, simbolov za uporabo v znanosti, računalništvu; med. umetni splav; umetna ledvica naprava, ki opravlja funkcije ledvice zunaj telesa; umetno dihanje umetno dovajanje zraka v pljuča; metal. umetno staranje pojav, da postane zlitina trša, če se nekaj časa zmerno segreva; rib. umetna muha vaba za lovljenje rib, ki predstavlja določeno žuželko; šport. umetno drsanje umetnostno drsanje; teh. umetni vlek vlek, povzročen s kako pripravo, ventilatorjem; voj. umetna megla s kemičnimi sredstvi narejena, povzročena megla za maskiranjeumétno prisl.:
umetno hraniti bolnika; umetno izzvati, pridobiti; zelo umetno ponarediti; umetno uspavati; umetno kovani izdelki
♦ les. umetno sušen les; sam.: nadomeščanje naravnega z umetnim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
véda1 -e ž (ẹ́) 1. dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj: znanost se deli na vede, vede pa na discipline;
veda, ki proučuje, raziskuje staranje, se imenuje gerontologija;
metode, odkritja kake vede;
matematika, fizika in druge vede / družbene, naravoslovne vede; jezikoslovje, pravo in druge duhovne vede katerih predmeti so rezultati človekovega duhovnega ustvarjanja; botanika je empirična, logika pa teoretična veda; geološka, literarna, navtična, pravna, zdravniška veda; humanistične vede vede s področja umetnosti, kulture; publ. etnologija, zgodovina in druge nacionalne vede pomembne za uveljavljanje, zavedanje posameznega naroda; šola za politične vede; tehnične, uporabne vede; heraldika, numizmatika in druge pomožne zgodovinske vede // navadno s prilastkom celota spoznanj te dejavnosti: proučevati, študirati literarno vedo; teorija politične vede 2. zastar. znanje: imeti obsežno vedo;
človek velike vede 3. zastar. veščina, spretnost: izuriti se v orožju in drugih vedah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín] organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
zájček Frazemi s sestavino zájček:
kot poskúsni zájček,
poskúsni zájček
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
zgóden -dna -o prid., zgódnejši (ọ̄) 1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka dovolj, veliko časa: danes je zgoden;
zgodna si za gledališče / zgodni potniki so že čakali na avtobus potniki, ki so bili zgodni2. z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob začetku predvidenega časa ali (nekoliko) pred njim: zgoden izid knjige;
zgoden prihod avtobusa / zgodna smrt; zgodno staranje; njeno upanje, veselje je preveč zgodno / zgodna setev; zgodno cvetenje češenj; danes imamo zgodno kosilo zgodaj kosimo; letos je sadje zgodno je zgodaj dozorelo, zgodaj zori / ekspr. danes bom zgoden bom zgodaj prišel (domov)3. od začetka trajanja malo oddaljen: bil je še zgoden večer, ko so že odšli;
zgodna jesen, pomlad;
zgodno popoldne / prišel je v zgodnih (jutranjih) urah zgodaj zjutraj; ekspr. ura je še zgodna zgodaj je še / najzgodnejša mladost; zgodnejša leta življenja / pisateljevi zgodni romani 4. ki doraste, dozori v razmeroma kratkem času; zgodnji: zgodni krompir;
pozne in zgodne sorte
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
zgódnji -a -e prid. (ọ̄) 1. navadno z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob začetku predvidenega časa ali (nekoliko) pred njim: zgodnji izid knjige;
zgodnji prihod avtobusa / zgodnja setev; navajen je na zgodnje vstajanje / zgodnje cvetenje; opažati zgodnje staranje / zgodnji sneg; zgodnja zima; zgodnje upanje, veselje // ki je, se pojavi ob začetku dneva, jutra: njegov zgodnji obisk nas je presenetil / zgodnje sonce 2. od začetka trajanja malo oddaljen: zgodnja jesen, pomlad;
zgodnje popoldne / prišel je v zgodnjih (jutranjih) urah zgodaj zjutraj / zgodnji kapitalizem; zgodnji srednji vek prvo obdobje srednjega veka; zgodnja antika; zgodnja romantika; zgodnje krščanstvo / umetnikova zgodnja dela 3. ki doraste, dozori v razmeroma kratkem času: zgodnji krompir;
pozne in zgodnje sorte sadja
♦ arheol. zgodnja bronasta doba; gozd. zgodnji les redkejša plast lesa v letnici; ped. zgodnje otroštvo doba otrokovega razvoja od konca prvega leta starosti do vstopa v šolo; rel. zgodnja maša prva maša zgodaj zjutraj; um. zgodnji barok; zgodnja gotika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
žárek1 žárka samostalnik moškega spola [žárək] 1. ozek pas, snop svetlobe, zlasti sončne1.1. valovanje, tok delcev, ki jih v ozkih pasovih, snopih oddaja telo
2. ekspresivno manjša količina česa, zlasti pozitivnega
3. ekspresivno kratkotrajen odraz prijetnega, ugodnega občutja
ETIMOLOGIJA: ↑žareti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
življênjska dôba délovnega srédstva -e -e -- -- ž
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.