staríkav -a -o prid. (í) po videzu že star: starikav človek / med grmovjem raste starikava trava; starikavo drevje / otrok je še, pa ima že starikav obraz; starikava koža
// ekspr. značilen za starega človeka: starikav glas
♦ agr. starikavo vino vino, ki ima zaradi oksidacije spremenjeno barvo, vonj in okus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.