Kako je prav: »sotočje Sav« ali »sotočje Save«?Kot Civilna iniciativa Reši sotočje se trudimo za ohranitev sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke. Glede na to, da gre za sotočje dveh Sav, nas zanima, kako je bolj prav
Sotočje Sav ali Sotočje Save in ali lahko v stavku pišemo Sotočje z veliko, glede na to, da gre za zelo pomembno območje v Sloveniji, ki se ga premalo zavedamo.
Sotočje Sav(e?) na Lancovem pod Radovljico je stičišče naravnih vrednot lokalnega in državnega pomena, ključna točka slovenskega prostora, antipod Triglavu s kulturno-zgodovinskim in simbolnim pomenom za slovenstvo. Zaradi neprecenljivega pomena Sotočja na lokalnem in državnem nivoju kot tudi širše ga je treba zaščititi pred pozidavo in dokončnim uničenjem. V javnem interesu vaščanov, krajanov občine Radovljica in vseh ljudi in turistov je, da ga ohranimo v čim bolj naravni podobi! Ne gre le za turizem »ja ali ne«, temveč za našo skupno pravico dostopa do rek. Glede na njegov širši pomen bi morali vsi imeti prost, spoštljiv in miren dostop, v poklon prednikom, naravi, okolju in svoji duši!"
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
konkȗrz -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
konvergénca -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
perspektíva -e ž (ȋ) 1. kar utemeljuje, upravičuje upanje v ugoden potek, izid: raziskovati perspektive za tako delo, sodelovanje;
mladini je treba zagotoviti perspektivo;
perspektive podjetja so zelo velike / vse skupaj ostaja brez perspektive brezperspektivno / ta človek je strokovnjak s perspektivo / publ. tovarna je postala perspektiva za te ljudi upanje2. geom. navidezno stekanje vzporednih črt in postopno zmanjševanje bolj oddaljenih predmetov pri gledanju v daljavo: perspektiva trga;
nima prave predstave o razdaljah in perspektivi / v perspektivi so se videle hiše zelo majhne / ptičja od zgoraj, žabja perspektiva od spodaj / centralna perspektiva projekcija, pri kateri je projekcijsko središče v končni razdalji od projekcijske ravnine// um. uporaba tega pojava za doseganje prostorskega vtisa pri slikanju na ravni ploskvi: ta slikarska smer zanemarja perspektivo / naslikati kaj v perspektivi / barvna perspektiva pri kateri se doseže prostorski videz z upoštevanjem globinskega učinka barv
● publ. s te perspektive ga še ne poznaš s tega stališča, vidika; publ. gledati na pojav s perspektive zgodovine s stališča, z vidika zgodovine; publ. to je stvar daljne perspektive to se bo dogajalo, bo aktualno v prihodnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
stékanje -a s (ẹ̑) glagolnik od stekati se: stekanje vode v korito / stekanje denarja, kapitala; stekanje sredstev v sklade
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
stẹ́kanje, n. der Zusammenlauf, Cig., Trub.-M.; — das Zusammenfließen, M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
stékati -am nedov. -ajóč, -áje; stékanje (ẹ̑) neobč. Voda ~a po nagnjeni površini odtekastékati se -am se (ẹ̑) Deževnica se ~a v cisterno; Tu se ~ata Drava in Sava; Sredstva se ~ajo v sklade; Reka se ~a v morje se izliva
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
vír -a m (ȋ) ustni ~i; ~i energije; neobč. iti po vodo k ~u k izviru; publ. stekanje različnih ~ov v sklad denarnih sredstev; star. studenec
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
vkupestekanje (vkupe stekanje) sam. s ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.