nástelj in nástel -i ž (á) nar. vzhodnoštajersko stelja: pripravljati nastelj
nastélja -e ž (ẹ̄) nar. stelja: pripraviti nasteljo;
iti v gozd po nasteljo / listje za nasteljo
nástil -íla tudi nástilj -ílja [prva oblika nastiu̯ in nastil] m (á í) nar. stelja: preskrbeti, pripraviti nastil;
iti po nastil;
pripeljali so dva voza nastila / listje, slama za nastil
nastílja -e ž (ī) nar. stelja: napravljati nastiljo za živino
nastílje -a s (ȋ) nar. stelja: prinesti nastilje v hlev / grabiti listje za nastilje
pograbíti in pográbiti -im, in pográbiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ) 1. z grabljenjema) spraviti skupaj: pograbiti listje, seno;
pograbiti odpadke v kot / pograbiti travo na kup b) očistiti, izravnati: pograbiti stezice v parku;
spomladi pograbijo vrtove / pograbiti gredice, krtine // ekspr. z rokami spraviti k sebi: papirje na pisalni mizi je pograbil na kup // ekspr. pohlepno si prisvojiti dobrine: vse hoče pograbiti, hišo in gozd 2. močno, sunkovito prijeti kaj: pograbil je steklenico in jo vrgel po tleh;
z gobcem, šapo pograbiti kaj / pograbil ga je za roko zgrabil; star. pograbil je po meču // z močnim, sunkovitim gibom rok poskusiti doseči, prijeti kaj: utapljajoč se je pograbil po veji, pa je ni dosegel / izgubil je tla pod nogami, pograbil z rokami po zraku in izginil v brezno // nav. ekspr. z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: pograbil je klobuk in odšel; pograbil je uro z mize in jo neopazno spustil v žep / pograbila je svoje obleke in ga zapustila pobrala, vzela3. ekspr. prijeti, zgrabiti: pograbili so razgrajače in jih odpeljali na policijo / ladjo je pograbil tok; plavalca je pograbil vrtinec; pren. tudi njega je pograbil vojni vihar // polastiti se, prevzeti: pograbila ga je jeza, obup; pograbil jo je krčevit smeh; brezoseb. pograbilo ga je, da bi skočil v globino najraje bi skočil v globino / pograbila ga je lakomnost 4. ekspr. čustveno, zavzeto sprejeti: kar je rekel, so ljudje pograbili in še napihnili;
časopisi so novico takoj pograbili / njegov predlog so pograbili z obema rokama / pograbiti povabilo sprejeti
● star. prej kot v enem letu ga bo pograbila jetika bo umrl; ekspr. pograbi priložnost, ki se ti nudi izrabi, izkoristi; ekspr. naše in sovražnikove čete so se že pograbile so se že spopadlepográbljen -a -o:
pograbljen travnik; stelja je pograbljena
potékati -am nedov. (ẹ̑) 1. približevati se koncu trajanja: dopust mu že poteka;
rok za prijavo poteka / knjiž. dan je že potekal mineval// bližati se stanju, ko kaj ni več na razpolago; pohajati: stelja poteka; živila so začela potekati / potrpežljivost ji je vedno bolj potekala 2. s prislovnim določilom izražaa) obstoj v prostoru zlasti glede na smer: državna meja poteka blizu naselij / ograja je potekala od enega konca dvorišča do drugega; tekmovalna steza poteka od začetka do konca stadiona / vodovodne cevi potekajo vzporedno; živca potekata vzporedno b) z glagolskim samostalnikom obstoj dejanja v prostoru in času: akcija je hitro in dobro potekala;
preiskave so potekale več let;
v državi potekajo velike družbene spremembe / vse poteka po načrtu / publ., z oslabljenim pomenom: boji so potekali ves dan bojevali so se; pogovor je potekal brez prič pogovarjala sta se; pouk poteka v slovenščini poučuje se3. knjiž. izvirati, izhajati: več pisateljev poteka s Primorske / astrologija poteka iz Mezopotamije potekajóč -a -e:
od severa proti jugu potekajoče gorovje; krožno potekajoče mišice
stélja -e ž (ẹ́) 1. kar se uporablja za pripravljanje ležišča domačim živalim: grabiti, napravljati steljo;
iti v gozd po steljo;
uporabiti slamo za steljo;
nastiljati z bukovo, smrekovo steljo;
gozdna stelja 2. nar. praprot2:
nažeti steljo
stéljnik -a m (ẹ̑)
1. prostor, stavba za steljo: pred zimo so napolnili steljnik in drvarnico; prespal je kar v steljniku
2. gozd, v katerem se pridobiva stelja: grabiti listje v steljniku
3. nar. prostor, kjer raste praprot, slaba trava: pasti živino po steljnikih / belokranjski steljniki