stę́lja, f. 1) die Streu; po stelje iti v hosto; za steljo listja nagrabiti; — 2) = praprot, BlKr.; bela stelja, der Adlersaumfarn (pteris aquilina), Navr. (Let.).
stę́ljica, f. dem. stelja; divja s., der Eichenfarn (polypodium dryopteris), M.; sladka s., das Engelsüß (polypodium vulgare), C.
znę̑s, -ȋ, f. 1) = smeti, stelja itd., kar naplavi in znese voda, das Genist, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) = družba malovrednih ljudi, das Gesindel, Podkrnci-Erj. (Torb.).