betónski betónska betónsko pridevnik [betónski] STALNE ZVEZE: betonska mešanica FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka ETIMOLOGIJA: ↑beton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
goséničar goséničarja samostalnik moškega spola [goséničar] 1. delovno, vojaško vozilo z gosenicami1.1. naprava z gosenicami za premikanje invalidskega vozička po stopnicah, pragovih
ETIMOLOGIJA: ↑gosenica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
plétna plétne; tudi plétnja samostalnik ženskega spola [plétna] lesen čoln s ploskim dnom in streho ter dvema vesloma za prevoz turistov na Blejski otok
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. nem. Plätten < stvnem. platta, prevzeto iz srlat. plat(t)a ‛plovilo s ploskim dnom’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
skalárka skalárke samostalnik ženskega spola [skalárka] riba z dolgimi tankimi plavutmi in bočno zelo sploščenim telesom, po izvoru iz Južne Amerike; primerjaj lat. Pterophyllum scalare
ETIMOLOGIJA: iz drugega dela taksonomskega imena nlat. scalare iz lat. scālāris ‛stopniščen, lestven’ iz scālae ‛stopnice, lestev’, ker neparne plavuti te ribe izgledajo kot lestev
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
tlákovec tlákovca samostalnik moškega spola [tlákovəc] 1. navadno v množini kamnita, betonska kocka, opeka za polaganje na zunanjo talno površino1.1. talna površina, na kateri so položene take kocke, opeke
ETIMOLOGIJA: ↑tlak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
tùp medmet1. navadno ponovljeno posnema zvok pri udarcu1.1. ponovljeno posnema zvoke hitre glasbe z izrazitimi ritmičnimi poudarki
2. kot samostalnik, ekspresivno glasen, zamolkel zvok pri udarcu
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema zvok pri udarcu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zaškrípati zaškrípam tudi zaškripáti zaškrípljem dovršni glagol [zaškrípati] tudi [zaškripáti] 1. oddati ali začeti oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
2. slabšalno zaigrati na godalo, zlasti na violino
3. ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno škripniti
FRAZEOLOGIJA: zaškripati z zobmi ETIMOLOGIJA: ↑škripati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.