strahljív -a -o prid. (ī í) star. strašljiv: njegova strahljiva zunanjost ni vlivala zaupanja
● star. fant je strahljiv boječ

strahljívo prisl.: njen krik je strahljivo odjeknil v noč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

strášen stil. strašán strášna -o tudi -ó prid. (á ȃ á) navadno v povedni rabi strašljiv: zgodba za otroke ne sme biti preveč strašna / ekspr. tak je, da je kar strašen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

strašljív -a -o prid. (ī í) 

1. 1. ki vzbuja strah: strašljiv videz gradu; strašljiva globina / strašljiva zgodba / znebiti se strašljivih dvomov
2. 2. redko boječ, bojazljiv: strašljiv človek; nikoli ni bil strašljiv

strašljívo prisl.: strašljivo se ozirati; njene besede so zvenele skoraj strašljivo
● ekspr. zdel se ji je strašljivo tuj zelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.