artileríjsko oróžje -ega -a s

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

avtomátsko oróžje -ega -a s

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dvócévka -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ênocévka -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kanonˈkanọːn kaˈnọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kartāvna, f. neko strelno orodje, die Kartaune, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kos2 [kọ̑s] samostalnik moškega spola

strelno orožje top

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

láhko oróžje -ega -a s

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lók Frazemi s sestavino lók:
bíti napét kot lók, izogíbati se kómu/čému v velíkem lóku, izogníti se kómu/čému v velíkem lóku, napénjati lók, ne napénjati lóka, obíti kóga/kàj v velíkem lóku, ógniti se kóga/čésa v velíkem lóku, prenapénjati lók, prenapét lók, prenapéti lók, v velíkem lóku

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lók -a m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

miníranje snéžnih plazôv -a -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

nabójnik -a m (ọ̑voj.
1. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki: polniti strojnico z nabojnikom; nabojnik s petdesetimi naboji
2. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v puško; magazin: izprazniti nabojnik
// priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje sploh: potisniti nabojnik v revolver; poln nabojnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

namerȃvati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ôgenj Frazemi s sestavino ôgenj:
báti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti med dvéma ôgnjema, bíti vèč díma kot ôgnja, brúhati na kóga ôgenj in žvêplo, dáti rôko v ôgenj za kóga/kaj, dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému], dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému], dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému], igráčkanje z ôgnjem, ígra z ôgnjem, igránje z ôgnjem, igráti se z ôgnjem, iméti dvé želézi v ôgnju, iméti šè êno želézo v ôgnju, iméti vèč želéz v ôgnju, íti v ôgenj za kóga, iz díma v ôgenj, klicáti na kóga ôgenj in žvêplo, kot ôgenj, kot ôgenj in vôda, metáti na kóga ôgenj in žvêplo, ôgenj v stréhi, pazíti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, pêči kot ôgenj, pokončáti kóga/kàj z ôgnjem in mêčem, posláti na kóga ôgenj in žvêplo, prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému], prilívanje ólja na ôgenj, prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému], razširiti se kot ôgenj, rdéč kot ôgenj, šíriti se kot ôgenj, vróč kàkor ôgenj, z ôgnjem in mêčem, z óljem ôgenj gasíti, znájti se med dvéma ôgnjema, žgáti kot ôgenj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

okvír -a m, v prvem pomenu tudi okvírja (ȋ)
1. priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete: sneti, vzeti iz okvira; dati, vstaviti v okvir; slike so v bogatih okvirih; baročni okvir zrcala; napraviti okvir za sliko
// tej podobno ogrodje, na katero se kaj pritrjuje ali vanj vpenja: okvir harfe; okvir obliča, žage; okviri za očala
// kar je po obliki tej podobno: osmrtnica v črnem okviru; kamnit okvir na grobu / okvir sita; okvir okrog znamk rob; v okviru vrat se je prikazala gospodinja v vratni odprtini / vratni okvir (vratni) podboj
2. knjiž. kar kaj obdaja, obkroža: panorama, zajeta v okvir s snegom pokritih koč; obraz v okviru črnih las / vključiti stavbo v pokrajinski okvir v pokrajino; scenski okvir drame scena
3. s prilastkom kar kaj opredeljuje, omejuje: idejni okvir delovanja; zakoni so pravni okvir za družbena gibanja; raziskati socialni okvir življenja na vasi; spoštovati z zakonom določene okvire / z oslabljenim pomenom: to ne sodi v okvir šole; reforme v okviru fevdalne družbe v fevdalni družbi; poskrbeti za kaj v okviru možnosti kolikor je mogoče; delovati v okviru predpisov, zakonov po predpisih, zakonih
4. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža prostorsko omejenost, kot jo določa prilastek: zapirati se v ozke nacionalne okvire; veljavnost predpisov v občinskem, državnem okviru
● 
publ. poiskati nove organizacijske okvire oblike; publ. sklepni prizori so padli iz okvira niso bili v skladu s celoto; publ. zadržati cene v pametnih okvirih preprečiti čezmerno zvišanje cen; ekspr. vsakdanjost brez zlatega okvira neolepšana
♦ 
grad. okenski okvir ki se vzida v okensko odprtino za nameščanje okenskih kril; lit. okvir novele, romana del besedila, navadno začetni in končni, ki uvaja, pojasnjuje osrednjo zgodbo; pravn. kazenski okvir najvišja in najnižja v zakonu določena kazen za posamezno kaznivo dejanje; teh. okvir vozila del nekaterih vozil, navadno iz dveh vzdolžnih in več prečnih nosilcev, ki nosi druge dele vozila; tisk. kopirni okvir; um. slepi okvir na katerega se napne platno pri slikanju; voj. okvir priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

okvír -a m
1.
priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko, druge predmete; tej pripravi podobno ogrodje, na katero se kaj pritrjuje, vanj vpenjapojmovnik
SINONIMI:
ekspr. okvirček, neknj. pog. rom
2.
voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožjepojmovnik
SINONIMI:
voj., žarg. šaržer
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik fabulativni okvir

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

oróžje -a s (ọ̑)
1. priprava za bojevanje ali obrambo: čistiti orožje; izdelovati, kovati orožje; obrniti orožje proti komu; polniti orožje z naboji; pripraviti orožje na strel; nevarno, ekspr. smrtonosno orožje; skladišče orožja; kmetje so uporabili cepce za orožje; uriti se v ravnanju z orožjem; orožje in strelivo / četa je imela premalo orožja / spopad, upor z orožjem; ekspr. policija je nastopila z orožjem v roki oborožena / artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje; atomsko, jedrsko, kemično orožje; biološko orožje pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt; publ. klasično orožje ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom; metalno, strelno orožje; napadalno, obrambno orožje; lovsko, športno orožje / dovoljenje za nabavo orožja
 
ekspr. s to izjavo jim je dal orožje v roke je povzročil, da so lahko nastopili proti njemu; ekspr. te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti; ekspr. vojaki so začeli metati orožje iz rok so se začeli razoroževati; niso se hoteli več bojevati; odložiti, položiti orožje vdati se; šport. žarg. domače moštvo je štirikrat položilo orožje pred gosti je bilo štirikrat premagano; ekspr. pozivati k orožju na boj, v vojno; star. poklicati pod orožje vpoklicati, mobilizirati; ekspr. prijeti, zgrabiti za orožje začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. ves narod je bil pod orožjem se je bojeval; ekspr. rožljati z orožjem groziti z vojno; ekspr. klic k orožju želja, zahteva po udeležbi v boju, za pripravljenost na boj; star. tovariš v orožju bojni tovariš, sobojevnik
 
šport., voj. malokalibrsko orožje; voj. avtomatsko orožje ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih; hidrogensko orožje; hladno orožje ki rani z rezilom ali konico; lahko orožje manjšega kalibra ali manjše teže; težko orožje večjega kalibra ali večje teže; strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti
2. ekspr., navadno s prilastkom učinkovito sredstvo, dober pripomoček: solze so njeno edino orožje; beg v vodo je najučinkovitejše orožje proti vročini / ideološko, politično orožje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

oróžje -a s
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik biološko orožje  pojmovnik jedrsko orožje  pojmovnik metalno orožje  pojmovnik pehotno orožje  pojmovnik protioklepno orožje  pojmovnik smrtonosno orožje  pojmovnik strelno orožje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

oróžje -a s

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

oróžje na tetívo -a -- -- s

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

oróžje za bòj iz daljáve -a -- -- -- -- s

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pištóla -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

poravnáti -ám dov. (á ȃ)
1. narediti ravno površino: poravnati tla, zemljo; poravnati z grabljami / poravnati zmečkan papir / poravnati zvite žeblje zravnati
// krajši čas ravnati: poravnati desko s skobljanjem / gredico je treba še malo poravnati
2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: poravnati drva, les; poravnati knjige na polici; skakalec je med letom poravnal smuči / poravnati ovratnik / z rokami si je poravnal lase pogladil, popravil / poravnati otroke v vrsto; četa se je poravnala v strelno vrsto
3. narediti, da preneha plačilna obveznost: poravnati dolg, kredit; naročnina se lahko poravna v obrokih / poravnati škodo / treba je še poravnati račun plačati / poravnati v denarju, naturalijah; pren. s to izdajo so poravnali dolg do pisatelja
4. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da
a) prenehajo obstajati medsebojna nesoglasja, zahtevki: poravnati prepir, spor; konflikt se je poravnal / poravnati krivico
b) kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga; pobotati: pogaja se z ljudmi toliko časa, da jih poravna; z ženo sta se poravnala; otroci so se že zdavnaj poravnali, starši pa so še vedno sprti
● 
ekspr. prirastek živine lahko poravna slabo letino nadomesti; star. nekaj stvari moram še poravnati pred smrtjo urediti; z brano poravnati krtine odstraniti; zastar. ob gospodarjevem prihodu se je hitro poravnal vzravnal; ekspr. smrt vse poravna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prelamáča -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prožílo -a s

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

púška -e ž (ȗ)
ročno strelno orožje z dolgo cevjo in kopitom: ta puška daleč nese; nameriti puško v cilj; prisloniti puško k licu; sprožiti puško; streljati, zadeti s puško; biti oborožen s puško; cev puške / puška poči / izza grma je stopil vojak s puško na strel držeč (nabito) puško usmerjeno naravnost predse / lovska, vojaška puška; knjiž. strojna puška mitraljez, strojnica; puška dvocevka; puška na šibre / kot povelje nož na puško
// igrača, ki predstavlja puško: otroci z majhnimi lesenimi puškami
● 
ekspr. že dva meseca nosi puško je vojak; ekspr. kmalu je vrgel puško v koruzo ni več vztrajal, je obupal; ekspr. okupatorji so veliko zavednih ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; lov. žarg. nobena žival jim ni prišla pred puške v položaj, ko bi jo bilo mogoče ustreliti; ekspr. prijeti, zgrabiti za puško začeti se bojevati; pripraviti se na boj; ekspr. prisiliti k pokorščini s puško v roki s silo, nasilno, z orožjem; ekspr. umreti s puško v roki v boju
♦ 
elektr. elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; lov. psi iščejo pred puško v dometu puške; šport. podvodna puška priprava, s katero se pri podvodnem ribolovu izstreli harpuna; zračna puška puška na zračni pritisk za športno streljanje; šport., voj. malokalibrska puška; voj. nabiti puško; avtomatska puška

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

púška -e ž
ročno strelno orožje z dolgo cevjo in kopitompojmovnik
SINONIMI:
slabš. bezgalnik, slabš. bezgovka, slabš. fičafaj, slabš. flinta, slabš. krepelce, slabš. krepelec, slabš. krepelo, šalj. pihalka, šalj. pihalnik, slabš. pokalica, star. pukša, star. puša2, ekspr. puškica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

pȗška -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

púška -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

puškaˈpuška -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

razstreljevánje snéžnih plazôv -a -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

repetíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ročno strelno orožje, pri katerem se z zaklepom potisne vsak naboj posebej iz magazina v cev: repetirni mehanizem / repetirna puška repetirka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

repetírka -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

rôčni tòp -ega tôpa m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

samokrés -a m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

samostrél -a m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

strélba -e ž (ẹ̑star.
1. streljanje: strelba je prenehala
2. strelno orožje: pograbil je nabito strelbo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

strélen -lna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na streljanje: dobre strelne razmere / kopati strelne jarke strelske jarke; strelna lina odprtina v obrambnem zidu, steni, skozi katero se strelja; priti v strelno razdaljo; strelno orožje / obvezati strelne rane
 
star. strelni prah smodnik
 
lov. strelni znak značilni gib, reakcija zadete živali glede na mesto zadetka; voj. strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

strélne víslice -ih víslic ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šaržêr -ja m (ȇ)
voj. žarg. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje; okvir: izprazniti, napolniti šaržer; jemati naboje iz šaržerja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

štuk [štȕk štúka] samostalnik moškega spola
  1. kos, del
  2. strelno orožje top

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tòp1 tôpa m, mn. topôvi (ȍ ó)
1. močno strelno orožje z dolgo cevjo za streljanje zlasti v bolj oddaljen cilj: topovi pokajo, ekspr. grmijo; top se je sprožil; nabiti top; uliti top; streljati s topovi; ladijski top
2. teh., navadno s prilastkom topu podobna naprava: s topom izstreliti harpuno / snežni, vodni top
● 
odgovoril je, kot bi ustrelil iz topa zelo hitro; ekspr. v jezi strelja nanj z vsemi topovi ga z besedami zelo napada; spi kot top zelo trdno
♦ 
elektr. elektronski top priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; šah. top šahovska figura, ki se giblje po vrstah in linijah; trdnjava; voj. netrzajni top ki deluje po reakcijskem principu; poljski top top večjega kalibra, opremljen s kolesi, ki se da vleči z vojaškimi vozili; protiletalski, protitankovski top; samohodni top

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tòp1 tôpa m
močno strelno orožje z dolgo cevjo za streljanje zlasti v bolj oddaljeni ciljpojmovnik
SINONIMI:
neknj. pog. kanon2, neknj. pog. kanonček, ekspr. topič
GLEJ ŠE SINONIM: trdnjava
GLEJ ŠE: topničar, puška

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

top [tọ̑p topȗ] samostalnik moškega spola

top, tj. strelno orožje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tòp tôpa m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

trócévka -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zakovíčiti -im dov. (í ȋ)
1. teh. povezati s kovicami: zakovičiti kosa pločevine; ročno, strojno zakovičiti / hladno zakovičiti z nesegretimi kovicami / zakovičiti kovček / zakovičiti stik
2. teh. z zakovanjem kovice zadelati, zapreti: zakovičiti luknjico v žlebu
3. teh. zakovati: zakovičiti kovico
4. knjiž., v ruskem okolju z zabitjem droga, žeblja v strelno odprtino narediti orožje neuporabno: zakovičiti puško, top

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zráčna púška -e -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Število zadetkov: 48